Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 12604/2010-2 z dne 3. 2. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka in toženi stranki naložilo v plačilo 15,00 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.
2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi VL 12604/2010-2 z dne 3. 2. 2010 v celoti razveljavi oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti. Sodba, s katero je končan postopek v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6. Pritožbeni očitek, da sodišče ni navedlo podlage za svojo odločitev, zaradi česar naj bi bila podana kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in je jasno obrazložena, kar omogoča preizkus njene pravilnosti in zakonitosti. Sodišče je pojasnilo, da je podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku pogodba o dobavi toplote, delilnik stroškov dobavljene toplote in določbe 19., 20. in 21. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja J. E.d. o. o. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka 19. 10. 2005 kupila del stavbe na naslovu V., v katero tožeča stranka dobavlja toploto. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka, enako kot prejšnji lastnik, plačevala stroške dobave toplote za lokal in predprostor, in sicer po računu z deležem odjemalca 5,842 % in po računu z deležem odjemalca 0,882 %. Zaključilo je, da je tožena stranka na podlagi prodajne pogodbe in na podlagi pravil o realizaciji pogodb namesto prejšnjega odjemalca vstopila v poslovno razmerje s tožečo stranko. V postopku je bilo nadalje ugotovljeno, da je tožena stranka dne 1. 6. 2007 obvestila tožečo stranko o spremembi lastnika lokala z deležem 5,842 %, ne pa tudi, da bi prišlo do spremembe odjemalca na prostorih z deležem 0,882 %.
8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo stroškov dobave toplote za prostor, na katerega se nanaša delež odjemalca 0,882 %. Ob ugotovitvah, da tožena stranka ni izkazala spremembe odjemalca glede deleža 0,882 % in da vtoževanih stroškov ni poravnala, je odločitev o ugoditvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna. Zmotno je pritožbeno stališče, da tožena stranka tožeče stranke ni bila dolžna obveščati o spremembi odjemalca na prostoru s pripadajočim količnikom 0,882 %. S tem ko je tožena stranka vstopila v poslovno razmerje s tožečo stranko, je prevzela tudi obveznost, da tožečo stranko obvesti o morebitni spremembi odjemalca (21. člen splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote).
9. Z navedbami, da tožeča stranka ni bila uporabnica prostorov s pripadajočim količnikom 0,882 % in da naj bi o tem obvestila tožečo stranko, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po prvem odstavku 458. člena ZPP ni dovoljen. Sodbe izdane v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Iz enakih razlogov so nedopustne in neupoštevne pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje brez obrazložitve opustilo izvedbo dokaza za opravo poizvedb pri upravniku, ki bi lahko privedel do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
10. Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi glede zavrnitve pritožbe.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.)