Jedro

Tožnik je predčasno prekinil izvajanje prevzete obveznosti s tem, ko mu je bil zahtevek za ukrep IPS, uveljavljan z vlogo za neposredna plačila za leto 2006, z odločbo z dne 18. 12. 2009 (pravnomočno) zavrnjen, ker uveljavljane površine niso bile vključene v program intergrirane pridelave sadja v skladu s Pravilnikom IPS (saj je bil tožniku certifikat za integrirano pridelavo sadja za leto 2009 razveljavljen). Neizvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, za katere upravičenec pridobi plačila, skladno s predpisanimi pogoji, pa je sankcionirano z obveznostjo vračila izplačanih sredstev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepa SKOP IPS ter je zato dolžan vrniti 73,95 % sredstev, ki jih je prejel za leto 2004, kar znaša 1.112,12 EUR, in 72,89 % sredstev, ki jih je prejel za leto 2005, kar znaša 713,33 EUR, skupaj 1.825,54 EUR ter da se ta sredstva poračunajo z že vrnjenimi sredstvi na podlagi odpravljene odločbe z dne 12. 8. 2008. Iz odločbe izhaja, da je izdana v ponovnem postopku, po odpravi v pritožbenem postopku odločbe z dne 12. 8. 2008. V skladu z napotki v pritožbeni odločbi, izdani v prejšnjem postopku, je moral organ v ponovnem postopku v izpodbijani odločbi navesti razloge, zaradi katerih je organ kot površino, na kateri je tožnik izvajal ukrep IPS v letu 2006, upošteval 0,72 ha, in eventuelno povezavo med ugotovitvami kontrole na kraju samem za leto 2006 ter izvajanjem petletne obveznosti. Organ odločitev utemeljuje s sklicevanjem na Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 (v nadaljevanju PRP 2004 - 2006), poglavje 9.3.2., podpoglavje 9.3.2.1 (Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe), oddelek Kontrola in sankcioniranje, sedmi odstavek, ki določa, da v kolikor upravičenec že prejme certifikat organizacije za kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološkega kmetovanja in kmetijski inšpektor v obdobju po prejemu certifikata z naknadno kontrolo ugotovi odstopanje od predpisanih zahtev, da se certifikat razveljavi, upravičenec pa je na pisno zahtevo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja dolžan vrniti že izplačana plačila skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, in dokument Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu z dne 21. 9. 2006, iz katerega je razvidno, da je s strani kontrolne organizacije bil tožniku preklican že podeljen certifikat z dne 25. 7. 2006 za leto 2006, kar posledično pomeni, da tožnik ni izpolnjeval pogojev izvajanja SKOP IPS na GERK: ... (0,74 ha), ... (0,12 ha), ... (2,65 ha), ... (0,77 ha), ... (0,70 ha), ... (0,48 ha), ... (0,40 ha), ... (0,24 ha), ... (0,2 ha), vse s šifro kmetijske rastline 601 (jablana), torej na skupni površini 6,30 ha, za leto 2006. Navedeni sadovnjaki tudi niso bili vključeni v integrirano pridelavo sadja, kar pomeni, da se ne nahajajo v evidenci IPS za leto 2006. GERK ... na površini 0,72 ha s šifro kmetijske rastline 618 (jagode) pa se nahaja v evidenci IPS, torej je vključen v integrirano pridelavo sadja ter tako predstavlja količino za sledenje za leto 2006. Organ dalje navaja, da iz dokumentov zadeve izhaja, da je tožnik v letu 2004 vstopil v ukrep IPS na površini 3,42 ha, v letu 2005 je ta ukrep izvajal na površini 3,27 ha, v letu 2006 pa na površini 0,72 ha. To pa pomeni, da je odstopanje med obveznostjo iz leta 2004 in izvajanjem obveznosti v letu 2006, 2,70 ha, kar ob upoštevanju 5 % tolerance znaša 73,95 %, in da je odstopanje med obveznostjo iz leta 2005 in izvajanjem obveznosti v letu 2006, 2,55 ha površine, kar ob upoštevanju 5 % tolerance znaša 72,98 %. Znesek vračila tako glede na dodeljena sredstva v letih 2004 in 2005 znaša 1.825,54 EUR in je enak znesku, ki je bil že vrnjen na podlagi (v prejšnjem postopku izdane in nato) odpravljene odločbe z dne 12. 8. 2008, zato se tožniku vračila sredstev ne naloži. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 29. 7. 2011 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe sicer navaja, da PRP 2004 - 2006 v poglavju 9.3.2.2, v rubriki Ukrep I/5: Integrirano sadjarstvo - kot enega izmed pogojev za izvajanje ukrepa IPS določa vpis v register pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih (v nadaljevanju register IPS), ta pa je uradna evidenca, vzpostavljena na podlagi 13. alinee 2. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (v nadaljevanju Uredba/2006), in da register IPS izkazuje, da je bil vanj v letu 2006 vpisan sadovnjak, pod katerim je bila celotna površina GERK v površini 0,72 ha, kakor je bilo ugotovljeno tudi s pravnomočno odločbo z dne 8. 12. 2006, s katero je bil tožniku v celoti zavrnjen zahtevek za plačilo SKOP IPS za leto 2006. Zato je prvostopenjski organ menil, da je tožnik v letu 2006 ukrep IPS izvajal na površini 0,72 ha. Vendar pa je bil z odločitvijo Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu Univerze v Mariboru z dne 21. 9. 2006, ki je tožnik ni izpodbijal, certifikat, podeljen tožniku 25. 7. 2006, v celoti preklican, tudi za GERK ... s površino 0,72 ha. To pa pomeni, da bi morala biti površina v registru IPS za leto 2006 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo 0,0 ha in ne 0,72 ha. Ne glede na to pa že samo dejstvo preklica certifikata pomeni tudi kršitev Pravilnika o integrirani pridelavi sadja (v nadaljevanju Pravilnik IPS), njegovo upoštevanje pa je po PRP 2004 - 2006 (poglavje 9.3.2.2), v rubriki Ukrep I/5: Integrirano sadjarstvo - ravno tako eden izmed pogojev za izvajanje ukrepa IPS. Vendar pa drugostopenjski organ prvostopenjske odločbe ni spremenil, ker je presodil, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Drugostopenjski organ še navaja, da podlago za vračilo neupravičenega plačila predstavlja 73. člen Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da če je izvršeno neupravičeno plačilo, kmet povrne zadevni znesek z obrestmi.

Tožnik v tožbi navaja, da iz drugostopenjske odločbe izhaja, da naj bi tožnik izgubil certifikat z odločbo z dne 21. 9. 2006, pri tem pa ne navaja, kaj naj bi bil razlog izgube certifikata oziroma ali je bil certifikat res preklican v celoti oziroma ali se preklic certifikata res nanaša na nepremičnine tožnika oziroma ali se je morda nanašal na nepremičnine njegove mame; tožnik je namreč v letu 2006 prevzel še dva sadovnjaka od mame. Tožnik je v dosedanjih postopkih pri upravnem organu - na primer v pritožbi z dne 1. 9. 2008 – že izpostavil, da je podal pritožbo zoper odločitev inšpektorja, ki je samo vzorčenje jagod opravil nestrokovno in ni upošteval t.i. drift, ker je vzel le jagode v bližini jablan in ker so bile jagode nekaj dni pred vzorčenjem poplavljene (hudourniški potok), vse to pa ni bilo upoštevano s strani inšpektorja na kraju samem. Vendar pa ni bilo ugotovljeno, ali je pritožba, ki jo je tožnik podal 4. 10. 2006, rešena ter kako je bila rešena. Če je bilo namreč vzorčenje jagod napačno oziroma nestrokovno izvedeno in niso bile upoštevane vse okoliščine samega vzorčenja oziroma ni bilo ugotovljeno, da so imele prepovedane snovi, tožnik ne bi mogel izgubiti certifikata. Prav tako ni jasno, zakaj naj bi zaradi pozitivnega vzorca na jagodah tožnik izgubil tudi certifikat za jabolka. Zato je potrebno ugotoviti, kaj je s tožnikovo pritožbo v zvezi z vzorčenjem jagod, drugostopenjski organ pa se do teh navedb tožnika ni opredelil, čeprav je šlo za bistvene pritožbene navedbe. Tožnik meni, da vse zahteve za ukrep IPS izpolnjuje. Ne iz Pravilnika IPS ne iz PRP 2004 - 2006 niti kakega drugega dokumenta ne izhaja, da če nekdo prideluje jagode in jabolka, da se certifikati podeljujejo enotno za vse vrste sadja, ki se prideluje in da se v primeru, da je z enim sadjem kaj narobe, stranki naloži vrnitev vseh pridobljenih sredstev (s tožnikovimi jablanami pa v letu 2006 ni bilo nič narobe, sicer pa tudi ne z jagodami, kajti vzorčenje je bilo napačno). Prav tako ni jasno, koliko od sredstev, ki jih je tožnik prejel, se nanaša na jablane in koliko na jagode. Tožnik je imel certifikat za leta 2004, 2005 in 2007, pridobil ga je tudi za leto 2006, vendar je bil kasneje preklican. Očitno tožnik ves ostali čas, razen v letu 2006, izpolnjuje vse pogoje. Res je bilo v letu 2006 nekaj narobe pri samem vzorčenju, vendar s tem tožnik ne more imeti nič, saj so bile kontrole v letu 2007 najbrž še strožje, prav tako pa so bile vseskozi kontrole tudi v letih 2004 in 2005, ko ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Tožnik je ves čas, vse od leta 2004 dalje delal isto, njegovo sadje je zdravo, kvalitetno, deluje v skladu s smernicami integrirane pridelave sadja ter bi bilo potrebno vse skupaj vzeti v obzir. V letih 2004 in 2005, za kateri je tožnik prejel sredstva, ki bi jih moral vrniti, je imel certifikat, kar pomeni, da ni razloga, da bi moral ta sredstva vrniti. Deloval je v skladu s Pravilnikom IPS. Sicer je po njegovem mnenju tožnik tudi v letu 2006 deloval v skladu s Pravilnikom IPS in bi bilo to potrebno ugotoviti, ne pa da drugostopenjski organ sploh ni ugotavljal tega, čeprav je razlog za odločbo prav v tem, da naj bi tožnik v letu 2006 ne imel certifikata. Pri tem pa niti ni jasno, na katere površine naj bi se vse skupaj nanašalo, saj je tožnik pridobil tudi nekaj površin od svoje matere. Glede na to se odločitve ne da preizkusiti. Tožnik dalje navaja, da prvostopenjska odločba ne obsega vseh relevantnih dejstev, na kar je opozoril že v pritožbi. Drugostopenjski organ pa je potem, ne da bi izvajal dokaze, razloge dopolnil, vendar kljub temu dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovljeno. Če bi se ugotovilo, da je bil certifikat tožniku neutemeljeno odvzet, kar tožnik še vedno zatrjuje (oziroma da z jablanami oziroma z jabolki ni bilo nič narobe), bi bil upravičen do sredstev tudi v letu 2006, ob sicer neugotovljenih površinah zemljišč, na kar tožnik že vseskozi opozarja, kar pa se niti ne da preizkusiti. Tožnik sodišču predlaga, naj vpogleda dokumentacijo v upravnih spisih prve in druge stopnje ter naj zasliši tožnika in po potrebi izvede še druge dokaze. Sodišču predlaga, naj prvostopenjsko odločbo spremeni tako, da odloči, da tožniku ni potrebno ničesar vrniti oziroma izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne, iz razlogov, navedenih v odločbah upravnih organov obeh stopenj.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepa SKOP IPS (Integrirano sadjarstvo) ter odločil, da je zato dolžan vrniti sredstva, ki so mu bila izplačana za ta ukrep za leti 2004 in 2005, v ustreznem deležu, glede na odstopanje med izvajanjem obveznosti v letu 2006 v primerjavi z letoma 2004 in 2005, upoštevaje pri tem predpisani delež dopustnega odstopanja. V zadevi ni sporno, da je tožnik leta 2004 prevzel petletno obveznost izvajanja ukrepa SKOP IPS, da so mu bila za ta ukrep v letih 2004 in 2005 izplačana sredstva ter tudi ne, da mu je bil v letu 2006 preklican certifikat za integrirano pridelavo sadja in da mu za leto 2006 sredstva za navedeni ukrep niso bila izplačana. Kot sporno pa tožnik v tožbi izpostavlja (1) da se organa v svojih odločbah sklicujeta na preklic certifikata, pri čemer pa naj ne bi bilo razjasnjeno, ali je bil certifikat preklican v celoti ali delno (oziroma glede katerih površin in katerega sadja), ali je bilo in kako odločeno o njegovi pritožbi, ki jo je vložil zoper odločitev inšpektorja (zaradi nestrokovnega vzorčenja jagod) ter ali bi tožnik mogel certifikat izgubiti glede vsega sadja, čeprav je bila nepravilnost ugotovljena le pri eni vrsti (jagode), (2) da ni razloga za naložitev vrnitve izplačanih sredstev za leti 2004 in 2005, saj je tedaj certifikat imel, (3) da bi izpodbijana odločba ne mogla biti izdana, ne da bi se v postopku za njeno izdajo ugotavljalo, ali je tožnik deloval ali ne v skladu s Pravilnikom IPS, (4) očita pa tudi kršitve pravil postopka (da se odločbe ne da preizkusiti).

Iz spisne dokumentacije v zadevi izhaja, da je tožnik skupaj z zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2004 vložil prilogo D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004, in da je na tej prilogi, datirani z dne 14. 3. 2004, podal in podpisal izjavo, da je seznanjen z vsebino in pogoji za izvajanje ukrepov SKOP (ki so navedeni na hrbtni strani obrazca) in da se zavezuje, da jih bo dosledno izpolnjeval ves čas trajanja obveznosti (pet let). Tako je uveljavljanje plačil za ukrepe SKOP urejala Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (na obrazcu D, drugi odstavek 59. člena). Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 – 2006 za leto 2004 pa je določala, da upravičenci lahko v letu 2004 pridobijo plačila za ukrepe SKOP, če z izjavo, ki jo določa predpis o izvedbi ukrepov kmetijske politike, prevzamejo petletno obveznost izvajanja ukrepov SKOP (17. člen). V spisni dokumentaciji pa so tudi odločbe, s katerimi je bilo odločeno o tožnikovih zahtevkih (med drugim) za ukrep SKOP IPS za leta 2004, 2005 in 2006. Za leti 2004 in 2005 je bilo njegovima zahtevkoma z odločbama z dne 28. 10. 2004 in 14. 4. 2006 ugodeno (in dodeljena sredstva v višini, kot je to razvidno iz izreka izpodbijane odločbe). Z odločbo z dne 18. 12. 2006 pa je bil tožnikov zahtevek za ukrep IPS za leto 2006 zavrnjen (iz obrazložitve odločbe izhaja, da v skladu z 51. členom Uredbe 796/2004/ES, ker se je ugotovljena nepravilnost nanašala na površino 6,30 ha od prijavljene skupne površine 7,02 ha – kar je več kot 20 % ugotovljenih površin, pri čemer se za 6,30 ha površine navaja, da uveljavljani GERK-i niso bili vključeni v sistem integrirane pridelave sadja v skladu s Pravilnikom IPS). Tako (zgoraj povzeto) dejansko stanje, kot ga izkazuje navedena dokumentacija, torej priloga D – Zahtevek za pomoči na površino za leto 2004, odločbi, s katerima je bilo (med drugim) odločeno o tožnikovih zahtevkih za ukrep IPS za leti 2004 in 2005 ter odločba z dne 18. 12. 2006, s katero je bilo med drugim (negativno) odločeno o tožnikovem zahtevku za plačilo za ukrep IPS za leto 2006 (ki je po podatkih izpodbijane odločbe, ki jim tožnik ne ugovarja, pravnomočna), in ki niti ni sporno, pa zadostuje za zaključek, da je tožnik glede ukrepa SKOP IPS predčasno prekinil izvajanje prevzete petletne obveznosti. Predčasna prekinitev prevzete petletne obveznosti pa pomeni kršitev določbe PRP 2004 – 2006 o trajanju obveznosti (poglavje 9.3.2., 9.3.2.1., B., Trajanje obveznosti), po kateri mora upravičenec do plačil prevzete ukrepe izvajati ves čas trajanja obveznosti (pet let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep, če ne gre za odstopanje, ki je eksplicitno navedeno kot dopustno (in ga je potrebno uveljavljati z ustrezno dokumentirano vlogo). Da v obravnavanem primeru za katerega od dopustnih primerov odstopanja ne more iti, je očitno, kajti tožnik je predčasno prekinil izvajanje prevzete obveznosti s tem, ko mu je bil zahtevek za ukrep IPS, uveljavljan z vlogo za neposredna plačila za leto 2006, z odločbo z dne 18. 12. 2006 (pravnomočno) zavrnjen, ker uveljavljane površine niso bile vključene v program intergrirane pridelave sadja v skladu s Pravilnikom IPS (saj je bil tožniku certifikat za integrirano pridelavo sadja za leto 2006 razveljavljen). Neizvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, za katere upravičenec pridobi plačila, skladno s predpisanimi pogoji, pa je sankcionirano z obveznostjo vračila izplačanih sredstev (PRP 2004 – 2006, poglavje 9.3.2., 9.3.2.1., B., Kontrola in sankcioniranje).

Glede na navedeno razveljavitev certifikata za integrirano pridelavo sadja (ki je razvidna iz dokumenta (v spisni dokumentaciji) št. 45/06 z dne 21. 9. 2006, ki ga je izdal Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu) ni okoliščina, ki bi bila neposredna dejanska podlaga izpodbijani odločbi. Zaradi razveljavitve certifikata, ki je bil tožniku pred tem dne 25. 7. 2006 podeljen za pridelke v letu 2006, in sicer za jablane in jagode (za tam navedene nasade), je bil tožniku (kot že navedeno, pravnomočno) zavrnjen njegov zahtevek za ukrep IPS za leto 2006. S tem je predčasno prekinil izvajanje prevzete petletne obveznosti izvajanja ukrepa SKOP IPS iz razloga, ki ga PRP 2004 – 2006 ne šteje kot dopustnega, ta okoliščina pa predstavlja neposredno dejansko podlago za uporabo sankcije, kot je bila izrečena z izpodbijano odločbo (vračilo ustreznega dela za navedeni ukrep že izplačanih sredstev). Zato za obravnavano zadevo niso relevantne okoliščine, ki jih izpostavlja tožba, in ki se nanašajo na vprašanja obsega razveljavitve certifikata (glede katerih površin oziroma katerih sadnih vrst), pravilnosti odločitve o razveljavitvi certifikata (pravilnost vzorčenja jagod, vpliv pozitivnega vzorca na jagodah na pridobitev certifikata za jablane) in dokončnosti odločitve o razveljavitvi certifikata (oziroma njenega pravnega učinkovanja); te okoliščine so bile (po že navedenem) relevantne v postopku za izdajo odločbe z dne 18. 12. 2006, s katero je prvostopenjski organ odločil o tožnikovem zahtevku za ukrep IPS za leto 2006 (oziroma bi jih tožnik mogel uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo). Prav tako v postopku za izdajo izpodbijane določbe organu ni bilo treba ugotavljati, ali je tožnik deloval v skladu s Pravilnikom IPS, saj ne gre za dejstva, relevantna za odločitev. Za obravnavano zadevo je namreč pomembna le ugotovitev, da tožnik na površini (GERK-ih), s katero je vstopil v izvajanje ukrepa IPS v letu 2004 in na kateri je nadaljeval z izvajanjem ukrepa v letu 2005, v letu 2006 ni več izvajal ukrepa, kot terja že prej navedena določba PRP 2004 - 2006 (poglavje 9.3.2., 9.3.2.1., B., Trajanje obveznosti), torej tako, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev plačila za ukrep; to dejstvo pa je izkazano s pravnomočno odločbo z dne 18. 12. 2006, s katero je bilo med drugim (negativno) odločeno o tožnikovem zahtevku za plačilo za ukrep IPS za leto 2006. Ker je bilo tožniku naloženo vračilo že izplačanih sredstev za ukrep IPS (za leti 2004 in 2005) v posledici predčasne prekinitve (leta 2004) prevzete petletne obveznosti izvajanja ukrepa IPS (v letu 2006), tožnik tudi ne more biti uspešen s tožbenimi navedbami, da naj ne bi bilo podlage za naložitev mu vračila sredstev, izplačanih za leti 2004 in 2005, ker je v teh letih certifikat za integrirano pridelavo sadja imel. Sodišče pa kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Po njegovi presoji je izrek izpodbijane odločbe jasen, iz odločbe pa tudi izhajajo bistvena pravnorelevantna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev petletne zaveze SKOP IPS na delu vključenih površin ter naloženo obveznost vračila ustreznega dela sredstev; pravne razloge pa je s svojo odločbo dopolnil drugostopenjski organ. Glede na to je preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločitve po presoji sodišča mogoč. Sodišče pa tudi ne pritrjuje tožnikovemu očitku, da drugostopenjski organ ni odgovoril na njegove pritožbene navedbe, da je bilo vzorčenje jagod opravljeno nestrokovno, da se je v zvezi s tem pritožil ter da je potrebno ugotoviti, kaj je s to pritožbo, ipd. Drugostopenjski organ je namreč ugovor presodil kot neutemeljen ter v svoji odločbi navedel, da postopka vzorčenja in morebitnih nepravilnosti pri preklicu certifikata tožnik ne more uspešno izpodbijati v predmetnem postopku, saj je izpodbijana odločba, ki tožniku nalaga vračilo sredstev, le posledica predhodno ugotovljenih kršitev izvajanja ukrepa SKOP IPS, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe. S tako presojo pa se sodišče, kot izhaja tudi že iz 8. točke obrazložitve te sodbe, v celoti strinja. Sodišče še dodaja, da je prvostopenjski organ kot podlago za izračun sredstev za vračilo pravilno upošteval (med drugim) podatke (pravnomočne) odločbe z dne 18. 12. 2006, ter da je drugačno stališče drugostopenjskega organa, da naj bi namreč prvostopenjski organ moral dejstva v zvezi s tožnikovim izvajanjem ukrepa IPS v letu 2006 (obseg površin, vključenih v ukrep) ugotavljati v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, nepravilno.

Ker je po navedenem sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Zakonitost izpodbijane odločbe je sodišče moglo preizkusiti na podlagi presoje v upravnem postopku izvedenih dokazov, ne da bi moralo izvedene dokaze ponavljati ali dopolnjevati, zato ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj sodišče izvede dokaz z njegovim zaslišanjem ter po potrebi še druge dokaze.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.