Jedro

Napačno je pritožbeno naziranje nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje moralo od predlagateljice zahtevati predložitev najemne pogodbe, da bi ugotovilo natančno višino najemnine. Kajti takšnega dokaznega predloga noben udeleženec ni podal, prav tako pa ni šlo za primer iz 6. v zvezi z 8. členom ZNP-1, v skladu s katerim lahko sodišče dokaze pridobi tudi po uradni dolžnosti, saj procesno gradivo ni dajalo podlage za sklepanje, da predlagateljičina navedba in izpovedba o višini najemnine ni resnična in bi bila lahko v škodo interesom mld. A. A.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na novo določilo preživnino, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za mld. sina A. A., roj. 2008, in sicer v znesku 350,00 EUR mesečno od 31. 3. 2023 dalje (I. točka izreka), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi plačevanje preživnine v višini 200,00 EUR mesečno. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo tako višino mesečnih potreb mld. sina kakor tudi pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca in predlagateljice. Najemnina, ki jo plačuje predlagateljica, gotovo ne znaša 390,00 EUR na mesec, temveč zgolj 200,00 EUR mesečno, kolikor je predlagateljica trdila. Predlagateljica je tudi tekom postopka predložila izpiske iz svojega bančnega računa, iz katerih izhaja, da je najemodajalcu vsak mesec približno na sredini meseca nakazala zgolj znesek v višini 100,00 EUR in ga tudi poimenovala kot plačilo najemnine. To pomeni, da najemnina ni znašala 390,00 EUR mesečno, temveč zgolj 100,00 EUR mesečno, zlasti z ozirom na to, da iz samega opisa posameznih transakcij ne izhaja, da bi šlo zgolj za delno plačilo najemnine. Sodišče bi lahko od predlagateljice zahtevalo tudi predložitev najemne pogodbe, tega pa ni storilo, zato je napačno ugotovilo dejansko stanje, pa tudi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je tudi napačno ocenilo višino potreb mld. A. A. na 710,00 EUR (ob upoštevanju njegovega prispevka k najemnini v višini 195,00 EUR na mesec), čeprav iz samih izvedenih dokazov izhaja, da potrebe mld. A. A. znašajo največ 565,00 EUR mesečno (ob upoštevanju njegovega prispevka k najemnini v višini 50,00 EUR). Izpostavlja, da plačuje zelo visoko preživnino, čeprav ima zelo nizke prihodke. Prihodki predlagateljice so okoli 900,00 EUR mesečno, prihodki nasprotnega udeleženca pa okoli 1.000,00 EUR mesečno, kar pomeni, da zaslužita krepko manj, kot znaša povprečna neto plača v Republiki Sloveniji za polni delovni čas (1.428,46 EUR neto mesečno), tega dejstva pa sodišče ni ustrezno upoštevalo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je mld. A. A. upravičen do subvencionirane prehrane v šoli, zato sodišče tega stroška ne bi smelo upoštevati. Prav tako je nasprotna udeleženka v nasprotju s pozivom sodišča zamolčala, da ima Visa kartico in ni predložila izpiskov iz te kartice. Sodišče prve stopnje bi jo moralo pozvati, naj predloži izpiske za to kartico, česar pa ni storilo, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tudi v nasprotju s predloženimi dokazi je napačno ugotovilo stroške za oblačila in obutev, zlasti z ozirom na to, da sodišče ni upoštevali popustov, ki so bili na predloženih računih obračunani (30%, 25% in 20%). Glede na pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca in predlagateljice, ki so podpovprečne, bi bilo potrebno prisoditi preživnino, ki bi bila podpovprečno visoka, se pravi manj kot 167,92 EUR, vendar pa je nasprotni udeleženec pripravljen plačevati tudi višjo preživnino v višini 200,00 EUR. Stroškov ne priglaša.

3.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi z 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to ni terjalo spremembe prvostopenjskega sklepa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.V predmetni zadevi je predlagateljica vložila predlog za spremembo (zvišanje) preživnine. Materialnopravno podlago za zvišanje preživnine predstavlja določba prvega odstavka 197. člena DZ, v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine.

1

8.Pritožbeno ni sporno, da sta sta udeleženca postopka bivša izvenzakonska partnerja in starša mld. sina A. A., roj. 2008, da sta leta 2013 sklenila sodno poravnavo, s katero je bil mld. sin dodeljen v varstvo in vzgojo materi, določen je bil obseg stikov in preživnina v višini 145,00 EUR (nazadnje valorizirana na 180,00 EUR mesečno), ki jo je dolžan plačevati oče (nasprotni udeleženec), in da so se od leta 2013 bistveno spremenile okoliščine, saj je bil takrat mld. A. A. star pet let in sta s predlagateljico bivala pri njeni materi, v času odločanja sodišča prve stopnje pa je zaključil osnovno šolo, z materjo pa bivata v najemniškem stanovanju, kar pomeni, da so se potrebe mld. sina bistveno povečale.

9.Pritožbeno so sporne tako potrebe mld. sina kakor tudi pridobitne zmožnosti predlagateljice. Sodišču druge stopnje se dvom v pravilnost ugotovitve dejanskega stanja ni porodil. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in razumna ter v skladu z metodološkim napotkom z 8. člena ZPP. Tako je sodišče prve stopnje v 9. do 13. točki točki obrazložitve izpodbijanega sklepa življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ugotovilo obseg potreb mld. A. A., vključno s stroški oblačil in obutve v višini 64,42 oz. 25,83 EUR mesečno. Pritožbena izvajanja o nižjih izdatkih za oblačila in obutev se tako izkažejo za neutemeljena.

10.V zvezi z ugotavljanjem višine najemnine je sodišče prve stopnje v 9. točki točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi razumno pojasnilo, da je poklonilo vero izpovedbi predlagateljice, da plačuje najemnino v višini 390,00 EUR, ker je to tudi izkustveno sprejemljivo in ker nasprotni udeleženec navedbam predlagateljice o višini najemnine niti ni konkretizirano nasprotoval, temveč je podal zgolj ugovor, da se mu zdi, da predlagateljica plačuje najemnino v višini 200,00 EUR. Sodišče druge stopnje še dodaja, da nasprotni udeleženec za to svojo trditev ni ponudil nobenega dokaza, čeprav je dokazno breme (potem, ko je predlagateljica življenjsko sprejemljivo izpovedala o višini najemnine) prešlo nanj, poleg tega pa je v razgovoru pred centrom za socialno delo dne 1. 6. 2023 celo sam priznal, da se najemnine gibljejo med 300,00 in 400,00 EUR, ko je navedel, da se ne more preseliti iz svoje hiše, ker "ne zasluži toliko, da bi lahko plačeval 300,00 ali 400,00 EUR najemnine" (glej l.št. 38 sodnega spisa). Napačno je pritožbeno naziranje nasprotnega udeleženca, da bi sodišče prve stopnje moralo od predlagateljice zahtevati predložitev najemne pogodbe, da bi ugotovilo natančno višino najemnine. Kajti takšnega dokaznega predloga noben udeleženec ni podal, prav tako pa ni šlo za primer iz 6. v zvezi z 8. členom ZNP-1, v skladu s katerim lahko sodišče dokaze pridobi tudi po uradni dolžnosti, saj procesno gradivo ni dajalo podlage za sklepanje, da predlagateljičina navedba in izpovedba o višini najemnine ni resnična in bi bila lahko v škodo interesom mld. A. A. Na podlagi navedenega je sodišče izkustveno sprejemljivo zaključilo, da mesečna najemnina znaša 390,00 EUR, zaradi česar sorazmerni del najemnine, ki odpade na mld. A. A., znaša 195,00 EUR mesečno.

2

11.Pritožbena izvajanja, da je predlagateljica v nasprotju s pozivom sodišča zamolčala, da ima kartico VISA, so nekonkretizirana, saj nasprotni udeleženec ne pojasni, kdaj jo je sodišče prve stopnje k temu pozvalo. Nadalje je neutemeljena pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo predlagateljico pozvati, naj predloži izpiske za kartico VISA, saj takšnega dokaznega predloga noben udeleženec ni podal niti ne izhaja iz procesnega gradiva pred sodiščem prve stopnje, da bi predlagateljico to kartico imela. Pritožbeno uveljavljano dejstvo, da predlagateljica kartico VISA ima, kar pritožba dokazuje s predložitvijo računa Tuš marketa v višini 18,83 EUR iz januarja 2023 (priloga B8), pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj to dejstvo ni namenjeno varstvu interesov mld. sina, temveč varstvu koristi nasprotnega udeleženca, ki želi plačevati nižjo preživnino.

3

12.Tudi pri pritožbenih navedbah, da sodišče prve stopnje med potrebe mld. sina ne bi smelo uvrstiti stroška šolske malice, ker je mld. sin upravičen do subvencionirane prehrane v šoli, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj to dejstvo ni namenjeno varstvu interesov mld. sina, temveč varstvu koristi nasprotnega udeleženca, ki želi plačevati nižjo preživnino (34. člen ZNP-1).

13.Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da četudi bi od skupno ugotovljenih potreb mld. A. A. v višini 710,00 EUR odšteli strošek šolske malice, za katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bo v šolskem letu 2023/24 znašal 50,00 EUR, bi bilo treba nasprotnemu udeležencu še zmeraj naložiti plačilo preživnine v višini vsaj 350,00 EUR mesečno, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Kajti prihodki nasprotnega udeleženca so malenkost višji od prihodkov predlagateljice (prvi prejema cca. 1.000,00 EUR mesečno, slednja pa cca. 900,00 EUR mesečno), na predlagateljici pa je glavno breme skrbi za mld. sina, ki je zaupan v varstvo in vzgojo njej, stiki z nasprotnim udeležencem pa potekajo le enkrat tedensko, zato bi bil nasprotni udeleženec tudi v primeru, če bi bile potrebe mld. sina ugotovljene v višini 660,00 EUR, dolžan kriti več kot polovico potreb mld. sina, in sicer celo več kot 350,00 EUR, kot je ocenilo sodišče prve stopnje. Vendar se je v predmetni zadevi na odločitev pritožil zgolj nasprotni udeleženec, zato na podlagi s 359. člena ZPP, ki določa, da sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona, pritožbeno sodišče nima pooblastil za spremembo izpodbijanega sklepa.

14.Na pritožbena izvajanja nasprotnega udeleženca, da ima sam podpovprečno nizke prihodke, sodišče pa mu je naložilo plačevanje nadpovprečno visoke preživnine, sodišče druge stopnje odgovarja, da bo upoštevaje, da nasprotni udeleženec (za razliko od predlagateljice) ni zavezan plačevati najemnino, po oceni sodišča druge stopnje po plačilu preživninskih obveznosti še sposoben kriti svoje življenjske stroške, potrebe mld. sina pa je dolžan postaviti pred svoje potrebe.

15.V zvezi s pritožbenimi izvajanji nasprotnega udeleženca, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju njegovih pridobitvenih zmožnosti upoštevalo njegove prihranke, pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da kaj takega iz sklepa sodišča prve stopnje ne izhaja. Iz 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč razbrati, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitvenih zmožnosti nasprotnega udeleženca upoštevalo zgolj njegove prihodke v višini 1.000,00 EUR mesečno.

16.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristim otrok, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, odločilo, da tudi predlagateljica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

4

5

6

7