Jedro

Dokazna ocena o ključnem dejstvu temelji tudi na tem, da je tožnica toženca o neplačevanju obrokov po sporni leasing pogodbi dvakrat opomnila, pa toženec ob tej priložnosti svojega podpisa ni problematiziral, ter na razlogovanju sodišč, da je malo verjetno, da človeku istočasno s potnim listom odtujijo še davčno številko, katero je moral toženec predložiti pri sklepanju sporne leasing pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da je tožeči stranki v 15 dneh dolžan plačati 6.665,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.9.2002 dalje do plačila, ter ji povrniti pravdne stroške (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala razvezo leasing pogodbe, št.1009330, ki sta jo dne 28.2.2002 sklenila tožeča stranka kot dajalec leasinga in tožena stranka kot jemalec leasinga (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve določb pravdnega postopka. Protispisnost naj bi bila podana glede ugotovitve sodišča, da je podpis toženca na potni listini enak podpisu na leasing pogodbi, ter da toženec ni nikoli oporekal dejstvu, da ni podpisal potne listine, ki je služila kot identifikacijski dokument ob sklepanju sporne leasing pogodbe, kljub temu, da je toženec zatrjeval krajo identitete in da je na naroku 8.3.2005 predložil tudi dopis PP Nova gorica, iz katerega je razvidno, da so bili dokumenti toženca uporabljeni za povsem identično kaznivo dejanje na škodo podjetja H. d.o.o.. V obeh primerih pa je bil kazenski postopek zoper toženca ustavljen. Navaja, da je sodišče izpovedbo priče N. S. obravnavalo v nasprotju z dejansko podano izpovedbo, kar podrobneje obrazloži. Prav tako naj ostale priče toženca ne bi prepoznale kot podpisnika spornih pogodb, kot je protispisno ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Ugotovitve sodišča pa so tudi v nasprotju s izvedenskim mnenjem B. R., da naj ne bi imel na voljo zadostnega števila primerjalnih rokopisov ter da je izvedenec navedel možnost, da bi se toženec podpisoval na dva različna načina oziroma da bi sporni podpisi bili toženčevi. Dejstvo je tudi, da tožeča stranka razpolaga z dvema fotokopijama potnega lista, od katerih ena nima podpisa, druga pa, kar nedvomno kaže na to, da da je bil potni list podpisan med enim in drugim fotokopiranjem in da je bil toženi stranki ukraden potni list, ki ni imel podpisa. Nadalje obrazloži, zakaj sodišču druge stopnje očita kršitev 212., 286. ter 342. člena za ta primer še upoštevnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Protispisna pa naj bi bila tudi ugotovitev pritožbenega sodišča, da toženec višini odškodnine ni oporekal. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je toženca obsodilo na plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela tožnica, ko ob razvezi leasing pogodbe od toženca ni mogla več zahtevati vrnitve vozila, ker je bilo le-to že prodano naprej, v višini vrednosti vozila, zmanjšane za že plačane obroke leasinga. Toženec pa ni uspel dokazati, da ni sklenil leasing pogodbe št. 1009330 z dne 28. 2. 2002. Trdil je, da mu je bila potna listina (vključno z davčno številko), na podlagi katere je bila sklenjena sporna pogodba, odtujena, da je dokument preklical 8.3.2003, kar je bilo objavljeno v Uradnem listu (15.3.2002) in da je bila njegova identiteta zlorabljena (zoper njega sta se vodila dva kazenska postopka za identično kaznivo dejanje goljufije zoper dve različni leasing hiši in sta bila kasneje zoper njega ustavljena).

7. Dejanske ugotovitve sodišča, da je bil toženec podpisnik leasing pogodbe, na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revident to ključno ugotovitev neutemeljeno izpostavlja kot sporno s procesnega vidika, vendar v bistvu izpodbija dokazno oceno sodišč. Pritrditi je sicer revidentu, da zaključek sodišča druge stopnje, da umanjkanje podpisa na eni izmed fotokopij potnega lista izvedenec pripisuje slabi fotokopiji, ni pravilen, vendar to glede na vse ostale izvedene dokaze ni ključno. Neutemeljene pa so vse ostale revizijske navedbe, ki sodišču očitajo protispisnost v zvezi z ugotovitvijo izvedenca. Izvedenec je namreč možnost, da so podpisi na spornih dokumentih toženčevi dopustil, vendar se le-ta na podlagi predloženih primerjalnih podpisov toženca ni potrdila.

8. Sodišče pa je svojo dokazno oceno o tem, da je sporno leasing pogodbo sklenil toženec, oprlo na druge izvedene dokaze. Med drugim je ugotovilo, da je bila toženčeva identiteta na podlagi potnega lista preverjena trikrat: pri podpisu sporne leasing pogodbe pri tožnici, nato pri kreditodajalcu ter nazadnje še pri notarju 21.3.2002. Kljub temu, da ga nobena izmed zaslišanih prič na glavni obravnavi ni prepozanala (zato je neutemeljena revizijska trditev glede priče N. S.), pa je razumen zaključek sodišča, da je slednje pripisati časovni oddaljenosti ter veliki fluktuaciji strank. Izpostaviti pa je predvsem ugotovitev sodišča, da so vse priče opisale postopek preverjanja identitete podpisnika s primerjavo njegovega izgleda s sliko v potnem listu. Dokazna ocena o tem ključnem dejstvu pa temelji tudi na tem, da je tožnica toženca o neplačevanju obrokov po sporni leasing pogodbi dvakrat opomnila, pa toženec ob tej priložnosti svojega podpisa ni problematiziral, ter na razlogovanju sodišč, da je malo verjetno, da človeku istočasno s potnim listom odtujijo še davčno številko, katero je moral toženec predložiti pri sklepanju sporne leasing pogodbe.

9. Pri tem je pritrditi zaključku sodišča druge stopnje, da je toženec šele v pritožbi izpostavil, da mu je bila ukradena nepodpisana potna listina, kar predstavlja prepozno navedbo, da bi jo smelo sodišče upoštevati (337. člen ZPP).

10. Ker dokazna ocena o tem, da je sporno leasing pogodbo podpisal toženec, temelji na izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je državno tožilstvo zoper toženca zavrglo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja v škodo tožeče stranke, in ker je dokazna ocena argumentirana, je pravilna ugoditev tožbenemu zahtevku. Prav tako je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da toženec višini tožbenega zahtevka ni obrazloženo oporekal. 11. Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.