Jedro

Tujec je upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima opisano stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje. To enostavno izkaže z izkaznico.

Zahteva iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se nanaša na dovoljenje za začasno prebivanje tujca (po drugem odstavku 32. člena ZTuj-2) in ne na pojem začasnega prebivališča po 5. točki 2. člena ZPPreb-1. ZBPP je predpisal način odločanja o vzajemnosti (tretji odstavek 10. člena ZBPP). To pomeni, da je obvestilo tuje države o njenem pravu brezplačne pravne pomoči temelj za presojo vzajemnosti. Ta ima sicer značaj javne listine po ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 19/2021 z dne 26. 9. 2022 se odpravi in se mu zadeva vrne v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 285,00 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: Okrožno sodišče) je zavrnilo prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč, ki jo je potreboval za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku. Tožnik je pakistanski državljan in ni imel dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Ker med slednjo in Islamsko republiko Pakistan ne obstaja mednarodna ali dvostranska pogodba, ki bi urejala vprašanja brezplačne pravne pomoči, vzajemnost pa ni bila izkazana, je Okrožno sodišče prošnjo odklonilo. Štelo je, da ne kriteriji po 2. točki, ne po 3. točki prvega odstavka 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP1) niso bili izpolnjeni.

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Tej odločitvi je tožnik oporekal. Poudaril je, da zavrnitev brezplačne pravne pomoči ni bila osnovana. Iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP ne izhaja, da bi morala mednarodna pogodba zavezovati obe državi, to je Pakistan in Republiko Slovenijo. Slednja je podpisnica Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin (v nadaljevanju: EKČP2). Ta v c. točki tretjega odstavka 6. člena določa, da se obdolžencu kaznivega dejanja, ki nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, ta zagotovi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. To pravilo se po Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava3) uporablja neposredno. Pakistan pa je tudi podpisnik Splošne deklaracije človekovih pravic Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: Deklaracija4). V njej je mogoče zaslediti pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred pristojnimi državnimi sodišči za dejanja, ki kršijo temeljne pravice, priznane po ustavi ali zakonu. Po razlagi tožnika tako obstaja mednarodna pogodba, ki zavezuje obe državi. Naslovnemu sodišču je zato predlagal, da brezplačno pravno pomoč odobri, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču. Obenem se je odpovedal glavni obravnavi.

3. Okrožno sodišče je v odgovoru na tožbo vztrajalo, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ugotavljanje vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Pakistanom ni bilo mogoče. V kazenskem postopku je tožnika po uradni dolžnosti zagovarjal A. A. Tožnik je nato za zastopanje pooblastil drugega odvetnika in kritje njegovih stroškov poskušal uveljaviti preko brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka se je strinjala s tožnikom le, da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog. Odpovedala se je glavni obravnavi.

**Sojenje po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-15). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrnitev tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč. To pa, po presoji senata, ni zapleteno pravno in dejansko vprašanje. V tej zadevi se ne odpirajo (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, niti ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 13. 1. 2023).

**Sojenje brez glavne obravnave**

6. S soglasjem strank je sodišče odločilo na podlagi njunih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP6 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Slednji sta se odpovedali (tožnik v tožbi, druga stran listovne številke spisa 2 in tožena stranka v odgovoru na tožbo, druga stran listovne številke spisa 10; drugi odstavek 279.a člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

**Dokazni postopek**

7. Sodišče je prebralo listine, ki sta jih stranki izročili (priloge A1 do A5) in spis Bpp 19/2021. Drugih dokaznih predlogov nista imeli.

**K I. točki izreka**

8. Tožba je utemeljena.

**Uporabljeno materialno pravo**

9. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

10. Med drugim so upravičenci do brezplačne pravne pomoči tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji (2. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP), kot tudi drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (3. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP). Vzajemnost je podana, če so po predpisih države tujca slovenski državljani v državi tujca upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Zaprosilo o tujem pravu sestavi strokovna služba za brezplačno pravno pomoč in ga skupaj s prevodom, skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ali po diplomatski poti prek ministrstva, pristojnega za pravosodje, pošlje v tujo državo. Obvestilo tuje države o njenem pravu na področju brezplačne pravne pomoči ima v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči značaj javne listine po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (tretji odstavek 10. člena ZBPP).

11. Pogoje bivanja tujcev v Republiki Sloveniji ureja Zakon o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-27; prvi odstavek 1. člena ZTuj-2).8 Dovoljenje za prebivanje pomeni dovoljenje za vstop v Republiko Slovenijo in prebivanje za določen čas in za določen namen ali prebivanje za nedoločen čas (prvi odstavek 31. člena ZTuj-2). Dovoljenje za prebivanje se izda kot dovoljenje za začasno prebivanje ali dovoljenje za stalno prebivanje (prvi odstavek 32. člena ZTuj-2). Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za določen namen in za določen čas (drugi odstavek 32. člena ZTuj-2), na prošnjo tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji oziroma druge fizične ali pravne osebe pod pogoji ZTuj-2 (prvi odstavek 33. člena ZTuj-2). V prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje mora biti naveden namen prebivanja v Republiki Sloveniji ali zakonski razlog, zaradi katerega se tujcu lahko izda dovoljenje za prebivanje (drugi odstavek 33. člena ZTuj-2). Pristojni organ tujcu dovoljenje za prebivanje izda v obliki samostojne listine kot izkaznico, katere veljavnost je pri dovoljenju za začasno prebivanje enaka veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje, pri dovoljenju za stalno prebivanje pa deset let (prvi odstavek 58. člena ZTuj-2).

**Presoja v obravnavanem primeru**

12. V svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč je tožnik zapisal, da je državljan Islamske republike Pakistan9 in Republike Italije.10 Želel je zastopanje odvetnika B. B. v kazenskem postopku.

13. S prvim pozivom na odpravo pomanjkljivosti je tožena stranka med ostalim tožnika opozorila, da mora predložiti dokazilo o italijanskem državljanstvu. Pojasnila je tudi, da je treba za pakistanske državljane ugotavljati vzajemnost po tretjem odstavku 10. člena ZBPP.11

14. Tožnik je odgovoril, da ima stalno prebivališče v Republiki Italiji, za katero je podana vzajemnost z Republiko Slovenijo.12

15. S ponovnim pozivom na odpravo pomanjkljivosti je tožena stranka tožnika poudarila, da stalno prebivališče ni enako državljanstvu. Spet mu je naložila, da izroči dokazilo, da je državljan Republike Italije.13 Ta je potrdil, da stalno prebivališče ni državljanstvo. Še enkrat pa je zapisal, da ima stalno prebivališče v Republiki Italiji in da ga na Islamsko republiko Pakistan nič ne veže. Skliceval se je še na 2. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP in trdil, da ima začasno prebivališče prijavljeno na naslovu Zavoda za prestajanje kazni Ljubljana. Tožena stranka je potem še tretjič zahtevala potrdilo o italijanskem državljanstvu tožnika. Hkrati ga je ponovno seznanila, da nima zabeleženega začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in da je začela postopek ugotavljanja vzajemnosti po tretjem odstavku 10. člena ZBPP za Islamsko Republiko Pakistan.14

16. Za tem je tožena stranka prosila Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ministrstvo), da preveri ali obstaja vzajemnost: če so po predpisih Islamske republike Pakistan državljani Republike Slovenije upravičeni do brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v kazenskem postopku.15 Ministrstvo je odgovorilo, da med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Pakistan ni mednarodne ali dvostranske pogodbe, ki bi urejala brezplačno pravno pomoč in da je zaprosilo o pravu že poslala.16

17. Tožnik je dodal, da je živel in delal v Republiki Italiji ter da Zakon o prijavi prebivališča (v nadaljevanju: ZPPreb-117) določa, da je začasno prebivališče tudi naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi prestajanja kazni.18

18. Sledili so številni pozivi tožnika za čim prejšnje odločanje o njegovi prošnji.19 Tožena stranka je ponovila, da tožnik nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in da je sprožila postopke ugotavljanja vzajemnosti prek Ministrstva. 20 Kasneje mu je sporočila, da čaka na obvestilo glede vzajemnosti.21

19. V tem času je opravila poizvedbe pri Ministrstvu glede odgovora Islamske republike Pakistan.22 Ministrstvo je vsakokrat odvrnilo, da ga še ni prejelo.23 Tožena stranka je dopisa Ministrstva posredovala tožniku.24

20. Razloge za zavrnitev tožnikove prošnje je mogoče strniti v naslednje zaključke tožene stranke. Najprej je tožena stranka prepričana, da tožnik nima dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Dalje, med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Pakistan ni mednarodne pogodbe, ki bi urejala vprašanje brezplačne pravne pomoči med državama. Končno pa zaradi pasivnosti Islamske republike Pakistan tožena stranka ni mogla ugotoviti obstoj vzajemnosti.

21. Kot rečeno, so upravičenci do brezplačne pravne pomoči tudi tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji (2. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP).

22. Pogoje bivanja tujcev v Republiki Sloveniji ureja ZTuj-2. Ta jasno opredeljuje kaj je dovoljenje za prebivanje: dovoljenje za vstop in prebivanje v Republiki Sloveniji za določen čas in določen namen (začasno prebivanje) ali nedoločen čas (stalno prebivanje; prvi odstavek 31. člena ZTuj-2). Dovoljenje za prebivanje za določen čas se lahko izda le za določen namen in čas (drugi odstavek 32. člena ZTuj-2), na prošnjo tujca (prvi odstavek 33. člena ZTuj-2), ki mora izpolniti vrsto zakonskih pogojev (na primer: imeti mora veljavno potno listino, ustrezno zdravstveno zavarovanje, sredstva za preživljanje, tretji odstavek 33. člena ZTuj-2; zakonsko določen namen prebivanja, 35. člen ZTuj-2). Na tem mestu sodišče zgolj pripominja, da med zakonsko določene namene začasnega prebivanja ne sodi pripor oziroma prestajanje kazni (prvi in drugi odstavek 35. člena ZTuj-2).

23. O prošnji za dovoljenje za začasno prebivanje odloča upravna enota oziroma Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 54. člena ZTuj-2). Dovoljenje ima obliko samostojne listine, to je izkaznice (prvi odstavek 58. člena ZTuj-2).

24. Povzeto pomeni, da je tujec upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima opisano stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje. To enostavno izkaže z izkaznico. Tožnik tega ni storil; vztrajal je, da ima začasno prebivališče na naslovu Zavoda za prestajanje kazni Ljubljana po 5. točki prvega odstavka 2. člena in ZPPreb-1. 25. Toda ZPPreb-1 vsebuje pravila o prijavni in odjavni obveznosti v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, registru stalnega prebivalstva, evidenci začasno nastanjenih, prijavi in odjavi gosta ter evidenci gostov (1. člen ZPPreb-1). V ta okvir ne sodi dovoljenje za začasno prebivanje tujca (2. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP in drugi odstavek 32. člena, 33. člen ZTuj-2). Z drugimi besedami, zahteva iz 2. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se nanaša na dovoljenje za začasno prebivanje tujca (po drugem odstavku 32. člena ZTuj-2) in ne na pojem začasnega prebivališča po 5. točki 2. člena ZPPreb-1. V tem pogledu je sklicevanje tožnika na drugi odstavek 19. člena ZPPreb-1 povsem neumestno. Ta določba ureja postopek ugotavljanja stalnega prebivališča posameznika (4. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1) in nima nobene povezave z dovoljenjem za začasno prebivanje.

26. Nadaljnjemu sklepu tožene stranke, da predpostavki iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP nista izpolnjeni, pa sodišče ne more pritrditi.

27. Drži sicer, da stalno prebivališče v Republiki Italiji ne predstavlja italijanskega državljanstva. Sodišče soglaša, da je tožnik državljan Islamske republike Pakistan. To je okoliščina, na osnovi katere je treba pretehtati ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, torej ali obstaja vzajemnost oziroma zavezujoče mednarodne pogodbe (3. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP). Za prvi pogoj je tožena stranka zaključila, da zaradi neodzivnosti Islamske republike Pakistan ne more ugotoviti, ali je vzajemnost podana. Glede mednarodnih pogodb pa se je oprla na Dopis Ministrstva z dne 12. 2. 2021, s katerim je slednje sporočilo, da med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Pakistan ni mednarodne ali dvostranske pogodbe, ki bi urejala brezplačno pravno pomoč.

28. V prvi vrsti tožena stranka obstoja vzajemnosti ni vsebinsko presodila. Obvestila Islamske republike Pakistan o upravičenosti slovenskih državljanov do brezplačne pravne pomoči (še) ni prejela. Posledično ne bi smela šteti, da vzajemnosti ni. Še drugače, ZBPP je predpisal način odločanja o vzajemnosti (tretji odstavek 10. člena ZBPP). To pomeni, da je obvestilo tuje države o njenem pravu brezplačne pravne pomoči temelj za presojo vzajemnosti. Ta ima sicer značaj javne listine po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP; 169. člen ZUP).25

29. Druga možnost, da postane tujec brez dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje upravičenec do brezplačne pravne pomoči pa je pod pogoji in v primerih, določenih z zavezujočimi mednarodnimi pogodbami. Zanje je tožena stranka, preprosto povzela Dopis Ministrstva z dne 12. 2. 2021. V tej luči so umanjkali razlogi v izpodbijani odločbi. Gol prepis omenjenega pisanja Ministrstva namreč ne zadostuje. V tej točki sodišče še dodaja, da je dovolj, da mednarodna pogodba zavezuje Republiko Slovenijo (3. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP).

30. Pri tej predpostavki ne gre prezreti pravice do brezplačne pravne pomoči kot prvine učinkovitega sodnega varstva26 z zagotavljanjem obrambe z zagovornikom.27 V kazenskih postopkih je obdolženčeva pravica do brezplačne pravne pomoči posebej varovana v zvezi s pravico do obrambe; s tega vidika je treba vzeti v obzir tudi c. točko tretjega odstavka 6. člena EKČP.28

31. Tako se pokaže, da tožena stranka ni spoštovala pravila tretjega odstavka 10. člena ZBPP (izpodbijana odločba je z vidika ugotavljanja vzajemnosti preuranjena); razlogi o obstoju mednarodnih pogodb pa so pomanjkljivi (5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP in drugi odstavek 34. člena ZBPP).

32. Tožena stranka ni sledila zgoraj omenjenim pravilom ZBPP in ZUP (1. in 2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe (prvi odstavek 65. člena ZUS-1), jo je sodišče odpravilo (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči mora pretehtati v oziru na zgoraj podana stališča sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

33. Tožniku je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik29). Le-ta znaša 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014. 2 Objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije Mednarodne pogodbe 3/1994 z dne 28. 2. 1994. 3 Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013. 4 Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije številka 24/2018 z dne 13. 4. 2018. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 7 Objavljen v Uradnih Listih Republike Slovenije, številke: 50/2011 z dne 27. 6. 2011, 57/2011 z dne 15. 7. 2011, 26/2014 z dne 14. 4. 2014, 90/2014 z dne 15. 12. 2014, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 5/2017 z dne 3. 2. 2017, 59/2017 z dne 27. 10. 2017, 9/2018 z dne 16. 2. 2018, 57/2021 z dne 12. 4. 2021, 95(2021 z dne 15. 6. 2021, 17/2022 z dne 11. 2. 2022 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-59/17-27 z dne 18. 9. 2019. 8 Predlagatelj ZBPP je ob njegovem sprejemu zapisal, da je poglavje o upravičencih do brezplačne pravne pomoči usklajeno z zakonom o tujcih (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije 77/2000 z dne 12. 9. 2000, stran 34). 9 Tako v Obrazcu BPP št.1 z dne 4. 1. 2021 na prvi strani. Datum na tem obrazcu ima napačno letnico (2020). 10 Tako v Prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 5. 1. 2021. 11 Poziv na odpravo pomanjkljivosti z dne 8. 1. 2021. 12 Prošnja za brezplačno pravno pomoč - dopolnitev z dne 14. 1. 2021. 13 Ponovni poziv na odpravo pomanjkljivosti z dne 19. 1. 2021. 14 Drugi ponovni poziv na odpravo pomanjkljivosti z dne 10. 2. 2021. 15 Zaprosilo z dne 10. 2. 2021. 16 Dopis Ministrstva z dne 12. 2.2021. 17 Objavljen v Uradnih listih, številki 52/2016 z dne 29. 7. 2016 in 36/2021 z dne 12. 3. 2021. 18 Elektronsko sporočilo z dne 17. 2. 2021. 19 Elektronska sporočila z dne 30. 6. 2021, 5. 7. 2021, 10. 11. 2021, 23. 11. 2021, 23. 12. 2021, 9. 6. 2022. 20 Dopis z dne 7. 7. 2021. 21 Sporočilo z dne 23. 11 2021. 22 Dne 10. 2. 2021, 18. 8. 2021, 23. 11. 2021, 9. 6. 2022. 23 Dne 12. 2. 2021, 18. 8. 2021, 9. 6. 2022. 24 Dopis z dne 19. 8. 2021, 23. 11. 2021. 25 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 26 Prvi odstavek 23. člena Ustave. 27 Druga alineja 29. člena Ustave. 28 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022, 14. in 15.točka in X Ips 239/2014 z dne 20. 4. 2016, 11. točka. 29 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.