Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Sklep sodišča o strankinem ugovoru iz četrtega odstavka 125.a člena ZPP sodi med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave. Zoper te sklepe ni posebne pritožbe, ampak jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari. Sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper nepravilnost zapisnika je zgolj „tehnične“ narave. Stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo o njenem ugovoru, pa ima pravico do pritožbe zoper končno odločbo (v tem primeru zoper sklep o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnico), kjer bo lahko uveljavljala, da prepis zvočnega posnetka ni pravilen in da sodišče nepravilnosti kljub ugovoru ni odpravilo, kar lahko predstavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka, v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu dolžnico napačno poučilo, da ima pravico do pritožbe. Ker zakon stranki ne daje pravice do posebne pritožbe zoper takšen sklep, te pravice dolžnici sodišče ni moglo podeliti, zato je višje sodišče njeno pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj dolžnica do vsebinskega odgovora na pritožbo ni upravičena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. delno ugodilo ugovoru dolžnice z dne 30.10.2023 (p.d. 24) in prepis zvočnega posnetka z dne 24.10.2023 (p.d. 20) popravilo tako, kot je to podrobno navedeno v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, II. zavrnilo ugovor dolžnice, da ni izdelan prepis zvočnega posnetka, snemanega med 10:00:13 in 10:00:17, da se izpodbijani prepis prekliče, izloči iz sodnega spisa ter odredi izdelava novega prepisa zvočnega posnetka sodnega naroka z dne 19.10.2023, izdelanega v skladu z zakonom in III. zavrglo ugovor dolžnice, da iz zapisnika ni razvidno, kdo je odredil snemanje, kje naj bi se posnetek hranil ter kako bi bilo mogoče do njega dostopati.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Trdi, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, saj je izdan po neupravičeni osebi, ne vsebuje vseh z zakonom predpisanih obveznih sestavin, zaradi česar je dolžnica onemogočena v svoji ustavni pravici do pravičnega in poštenega sojenja in pravnega varstva ter pravici do ustrezno obrazložene sodne odločbe (22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije), odločitev sodišča pa je tudi materialno pravno napačna. Ne glede na to, da je prva točka izreka izpodbijanega sklepa dolžnici v korist, ker je sodišče dolžničinemu ugovoru ugodilo, dolžnica izpodbija tudi ta del sklepa, saj ga je izdal sodnik, ki te pravice ni imel, sklep pa je tudi nejasen, nerazumljiv in pomanjkljiv. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje pred drugega sodnika.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pritožnica opozarja, da je izpodbijani sklep izdal sodnik Matjaž Štok, v zvezi s katerim je dolžnica dne 30.10.2023 vložila zahtevo za izločitev zaradi dvoma v njegovo pristranost (šesti odstavek 70. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zahteva za izločitev je bila zavrnjena s sklepom z dne 30.10.2023, do 10.11.2023, ko je bil izdan izpodbijani sklep, pa navedeni sklep še ni bil pravnomočen. Dne 21.11.2023 je namreč dolžnica zoper njega vložila pritožbo. Matjaž Štok torej ob izdaji izpodbijanega sklepa ni imel pravice odločati o ugovoru dolžnice zoper prepis zvočnega posnetka sodnega naroka z dne 19.10.2023, saj takrat o njegovi izločitvi še ni bilo pravnomočno odločeno.

5. Višje sodišče ugotavlja, da se postopek v zvezi z zahtevo za izločitev sodnika obravnava v ločenem postopku, iz listinske dokumentacije v spisu pa izhaja, da je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru zahtevo stečajne dolžnice za izločitev okrožnega sodnika Matjaža Štoka zavrnila (p.d.40, 16.1.2024). Tudi višje sodišče stoji na stališču (ki ga je navedla že pritožnica), da „če se zahteva izločitev iz razloga dvoma v nepristranost po 6. točki 70. člena ZPP (do česar je prišlo v tej zadevi), sodnik lahko opravlja nadaljnja procesna dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča.“. Ker v tej zadevi nedvomno ne gre za takšno odločbo, je sodnik smel opravljati nadaljnja procesna dejanja in tako v tem primeru izdati izpodbijani sklep.

6. Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, zato se po prvem odstavku 224. člena ZPP domneva, da so resnični v zapisniku navedeni podatki o posameznih procesnih dejanjih in o njihovi vsebini. Navedeno zakonsko domnevo je po četrtem odstavku 224. člena ZPP mogoče izpodbiti z nasprotnim dokazom. Zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka ima stranka že med obravnavo pravico ugovarjati zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP). Pritožnik je v ugovoru od sodišča zahteval, da se mu omogoči poslušanje zvočnega posnetka, kar mu je sodišče tudi omogočilo. V konkretnem primeru je bilo odrejeno zvočno snemanje naroka, zato lahko stranka ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa v skladu s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP, in sicer v 5-ih dneh po njegovem nastanku. Prav tako ima stranka pravico do dostopa do posnetka. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja zoper sodnikovo protokolacijo zapisnika. Stranka torej nima izrecne pravice šele raziskovati ali je prepis točen ali ne, marveč lahko enako kot stranka na naroku, predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi (prim. VSM I Cp 325/2023).

7. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) vsebuje le tista postopkovna pravila, vezana na izdajo tistih sklepov, ki so specifični za posamezno vrsto postopka zaradi insolventnosti. Za situacije, ki jih ZFPPIPP izrecno ne ureja, velja generalna določba prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po kateri se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. V tej določbi sta vsebovani dve pravili: 1. pravilo podrejene (subsidiarne) uporabe določb pravdnega postopka, ki pove, da se glede vprašanj, ki niso izrecno urejena z ZFPPIPP, uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku in 2. pravilo smiselne uporabe določb pravdnega postopka, ki pove, da se glede teh vprašanj določbe ZPP uporabljajo zgolj smiselno, kar narekuje uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi (ZFPPIPP, razširjena uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 98). Za tiste sklepe, ki so potrebni za uspešno vodenje postopka zaradi insolventnosti, pa jih ZFPPIPP ne ureja drugače, ker jih sploh ne ureja (tak primer je tudi vodenje glavne obravnave v obravnavani zadevi), je torej treba uporabiti skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP določbe ZPP, na katere citirano določilo odkazuje. O stališču, da zoper sklepe procesnega vodstva tudi v postopkih zaradi insolventnosti, kadar ZFPPIPP ne določa drugače, zaradi subsidiarne uporabe določb ZPP pritožba ni dopustna, priča tudi obsežna sodna praksa (Cst 57/2021, Cst 285/2020, Cst 92/2019, Cst 469/2016), (prim. VSL Cst 75/2023).

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Sklep sodišča o strankinem ugovoru iz četrtega odstavka 125.a člena ZPP sodi med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP). Zoper te sklepe ni posebne pritožbe, ampak jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek 298. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper nepravilnost zapisnika je zgolj „tehnične“ narave. Stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo o njenem ugovoru pa ima pravico do pritožbe zoper končno odločbo (v tem primeru zoper sklep o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnico), kjer bo lahko uveljavljala, da prepis zvočnega posnetka ni pravilen in da sodišče nepravilnosti kljub ugovoru ni odpravilo, kar lahko predstavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka, v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), (prim. I Cp 325/2023).

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu dolžnico napačno poučilo, da ima pravico do pritožbe. Ker zakon stranki ne daje pravice do posebne pritožbe zoper takšen sklep, te pravice dolžnici sodišče ni moglo podeliti, zato je višje sodišče njeno pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, saj dolžnica do vsebinskega odgovora na pritožbo ni upravičena (četrti odstavek 343. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.