Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja jasno, ali gre za novo obstoječo komunalno opremo in za kateri del se odmerja komunalni prispevek, pri čemer je za odmero komunalnega prispevka bistveno, ali nepremičnina sodi v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Odločbe se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti in tožnikoma glede na to ni bila dana možnost aktivnega sodelovanja v postopku, saj neobrazložene odločitve ni mogoče vsebinsko izpodbijati.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Mozirje št. 354-0010/2022-1 z dne 31. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Občinska uprava Občine Mozirje je v izpodbijani odločbi z dne 31. 5. 2022 tožnikoma v zadevi priključitve objekta - stanovanjske hiše (št. stavbe: ...), na zemljišču parc. št. ... k. o. Loke, na javno kanalizacijsko omrežje, odmerila komunalni prispevek v višini 2.911,19 EUR (1. točka izreka). Odločila je še, da je izračunani komunalni prispevek v odmerjeni višini zavezanec dolžan plačati pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijsko omrežje na podračun Občine Mozirje in da je plačilo možno tudi na obroke ter da posebni stroški v postopku niso nastali.

2.V obrazložitvi se najprej sklicuje na zakonsko določbo o odmeri komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, nato pa pojasni, kaj je komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo na podlagi Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2), po katerem se odločba izda po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Navaja še, da je podlaga za izračun komunalnega prispevka Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Mozirje (v nadaljevanju Odlok), navede formulo za izračun s tabelo ter legendo oznak v enačbi.

3.Župan Občine Mozirje je zavrnil pritožbo tožnikov zoper izdano odločbo in odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški.

4.Iz obrazložitve izhaja, da meni, da je upravni organ prve stopnje pri izdaji upošteval vse pravno relevantne in veljavne predpise, ki urejajo področje. To so v času izdaje odločbe veljaven ZUreP-2, Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (v nadaljevanju Uredba), Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (v nadaljevanju Pravilnik) in Odlok. Na dan izdaje odločbe so bili vsi zgoraj navedeni predpisi veljavni.

5.Izpostavlja, da ne gre za novo zgrajeno komunalno opremo, ampak se odločba nanaša na izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Na zemljišču tožnikov je izboljšana opremljenost stavbnega zemljišča zgolj s kanalizacijskim omrežjem, preostala infrastruktura (vodovod, cesta) pa že obstoji. Zato ne moremo govoriti o novo zgrajeni komunalni opremljenosti, temveč o izboljšani opremljenosti stavbnega zemljišča.

6.Kot neutemeljen zavrača očitek v zvezi z uporabo formule - enačbe za izračun komunalnega prispevka po višini, saj je slednja, glede na to, da gre za odmero komunalnega prispevka na temelju petega odstavka 29. člena Uredbe, višina urejena v drugem odstavku 30. člena Uredbe v zvezi z Odlokom. Na podlagi navedenega se izkaže kot neutemeljen očitek pritožnikov, da se občinska uprava za odločitev ne bi smela sklicevati na določilo 4. člena Pravilnika. Prav tako pritožnika spregledata drugi odstavek Pravilnika, ki določa, da se povprečni stroški opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme na enoto mere iz 4. člena tega Pravilnika uporabijo tudi za določitev stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere v Odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, če občina ne določi stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere.

7.Meni, da je neutemeljen očitek, da bi moral upravni organ za odločitev uporabiti Zakon o urejanju prostora - ZUreP- 3. Slednji se namreč na dan izdaje odločbe ni uporabljal, zato tudi ni bil uporabljen. 338. člen Zakon o urejanju prostora - ZUreP-3 v prvem in drugem odstavku namreč določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2, vendar se ne glede na prejšnji odstavek ZUreP-2 uporablja do začetka uporabe tega zakona. Zakon o urejanju prostora - ZUreP-3 se je pričel uporabljati šele s 1. 6. 2022, zato je v odločbi, ki je bila izdana 31. 5. 2022, pravilno uporabljen ZUreP-2.

8.Izboljšava komunalne infrastrukture na katero se priključujeta tožnika, je bila financirana iz lastnih virov občine in zato obstaja pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka, v višini in na način kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Občina je pridobila sofinancerska sredstva iz drugih virov financiranja (Evropska unija, v nadaljevanju EU, Republika Slovenija, v nadaljevanju RS), vendar pridobljena sredstva niso bila porabljena v delu komunalnega omrežja/infrastrukture, na katerega se priključujeta tožnika. Sredstva iz drugih virov, zato niso bila upoštevana pri odmeri komunalnega prispevka.

9.Tožnika v tožbi izpostavljata, da začnejo upravni akti pravno učinkovati šele z dnem vročitve stranki. Tako se odločba šteje za izdano šele z njeno vročitvijo stranki.

10.V konkretnem primeru prvostopna odločba datira na dan 31. 5. 2022, tožnika pa sta jo prejela prvi dan poskusa vročitve, na dan 8. 6. 2022, ki predstavlja dan izdaje odločbe. Toženka je očitno prezrla pritožbene navedbe glede datuma izdaje. Menita, da je bistvenega pomena, da je bila prvostopna odločba odpremljena po 1. 6. 2022 in posledično tudi vročena tožnikoma, ko je ZUreP-2 prenehal veljati, zato za zakonitost odločbe ni odločilen datum 31. 5. 2022, kot je naveden na izpodbijani odločbi, in ki ga vztrajno zagovarja toženka.

11.Opozarjata, da je načelo zakonitosti kršil tudi drugostopni organ, ko v času odločanja ni upošteval, da je z dnem 2. 7. 2022 prenehal veljati Pravilnik, ki določa količnike za izračun, ki jih je uporabil pri izračunu odmere.

12.Toženka uporabnega dovoljenja za novozgrajeno kanalizacijo še ni pridobila. Kljub jasnim pritožbenim navedbam toženka v izpodbijani drugostopni odločbi ni izkazala, da ima sprejet program opremljanja. Nasprotno v drugostopni odločbi poudarja, da sta tožnika zavezanca, ker se priključujeta na obstoječo komunalno opremo, in da zmotno meni, da gre za priključitev na novo zgrajeno komunalno opremo. Odmera je po navedbah obrazložitve drugostopne odločbe opravljena zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

13.Merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo so določena s 25. členom Uredbe, izračun komunalnega prispevka za novo opremo pa v 20. členu Uredbe. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti, se komunalna oprema določi ob smiselnem upoštevanju petega in šestega odstavka 29. člena Uredbe.

14.Površina zemljišča pod stavbo je površina, določena v skladu s predpisi, ki določajo evidentiranje nepremičnin. Toženka v obeh odločbah navaja, da se je odločba odmerila na podlagi podatkov uradnih evidenc, kar pa ne drži. Iz vpogleda v e-prostor jasno izhaja, da se površina zemljišča pod stavbo ne ujema, podatki o računski - obračunski parceli pa niso pojasnjeni. Uredba določa AGP kot površino gradbene parcele stavbe. Tožnika celoten postopek vztrajata, da izračuna izpodbijanih odločb ni mogoče preizkusiti, saj se uporabljeni podatki o površinah v prvostopni odločbi ne skladajo s podatki uradnih evidenc, toženka pa niti v prvostopni niti v drugostopni odločbi ne pojasni podatkov, ki jih je uporabila za izračun iz uradnih evidenc, kar bi morala pojasniti v odločbi druge stopnje. Ne navaja pa katere uradne evidence je uporabila za izračun in tako odločbe v tem delu v ničemer ni mogoče preizkusiti in je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter je bil posledično iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, ki je bil podlaga za izračun višine komunalnega prispevka.

15.Komunalni prispevek je namenjen povrnitvi stroškov opremljanja občini. Občina je tista, ki zagotavlja gradnjo komunalne opreme, ta pa se lahko financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov. Če drugi viri (proračun, razvojna sredstva države in EU, itd.) zadoščajo za izgradnjo določene komunalne opreme, komunalnega prispevka zanjo ne po zakonu ne po dejanskih okoliščinah občina ni dolžna naložiti v plačilo lastnikom objektov. Tega pa tudi ne more storiti kasneje, mimo okoliščin (torej npr. za že obstoječo komunalno opremo po tem, ko je bil priklop opravljen), čeprav bi občino k temu vodili javnofinančni razlogi, saj bi taka razlaga zakona lahko pomenila nedopusten poseg v pravno varnost zavezancev in bila s tem neustavna (Vir: Vrhovno sodišče).

16.Toženka je izgradnjo kanalizacijskega omrežja financirala iz sredstev EU, kar izhaja iz obvestila o možnosti priključitve na kanalizacijski sistem z dne 1. 4. 2022, ki ga je občanom poslala, iz zapisnikov sej občinskega sveta in iz celotne projektne dokumentacije investicije. Tako nesporno toženki celotni stroški izgradnje niso nastali in posledično plačilo izgradnje kanalizacijskega omrežja z izpodbijano odločbo nezakonito in neustavno nalaga lastnikom objektov, hkrati za oblasten akt kot je izpodbijan, nima ustreznih pravnih podlag. Tožnika predlagata odpravo odločbe in povračilo stroškov.

17.Toženka vztraja, da so bili pri odločanju upoštevani vsi relevantni predpisi. Tudi ne drži trditev tožnikov, da odločbe po višini ni mogoče preizkusiti. Formula s pojasnili je v odločbi zavedena, pojasnjene so oznake, pripisane posamezne številke.

18.Toženka izrecno trdi, da tožnikoma ni zaračunala komunalnega prispevka za izgradnjo kanalizacije - kanalizacijskega sistema, ki je bil sedaj na novo zgrajen - iz priložene slike izhaja, za kateri del je bil komunalni prispevek zaračunan in za kateri del ne. Za del kanalizacijske infrastrukture, za katera so bila porabljena sredstva EU, torej komunalni prispevek ni bil odmerjen, je pa to del, ki je označen na sliki. Sredstva EU pa so bila - zgolj delno, kot že navedeno, pridobljena za enovit projekt - za izgradnjo kanalizacije (označeno roza), ne pa za obstoječo kanalizacijo (označena na sliki zeleno), zato teh sredstev toženka pri odmeri ni bila dolžna upoštevati. Komunalni prispevek je bil tako odmerjen zaradi priključitve in uporabe izboljšane kanalizacije (na sliki označene z zeleno barvo, ne pa za kanalizacijo z na sliki označeno z roza barvo). Na sliki z roza barvo označena kanalizacija še ni v osnovnih sredstvih toženke.

19.Iz uvodne obrazložitve, podane na 19. seji z dne 27. 7. 2021, izhaja, da se dopolnjuje kanalizacijski sistem v aglomeraciji Mozirje, in sicer v Lokah in del Mozirja (vir: EU sredstva in lastna sredstva občine Mozirje), kar potrjujejo navedbe toženke. Predlaga zavrnitev zahtevka ter zahteva povračilo stroškov.

20.Tožnika v pripravljalni vlogi navajata še, da toženka v odgovoru na tožbo prilaga uporabno dovoljenje z dne 21. 2. 2008. To dovoljenje je bilo izdano za sekundarni vod fekalne kanalizacije v Novih Lokah in ne Lokah, kjer prebivata tožnika.

21.Toženka v pripravljalni vlogi še navaja, da nikakor ne priznava, da se odločbe v izračunu ne da preizkusiti. Sicer pa je evidentno, da so navedbe tožnikov pavšalne in do te mere nedoločene, da jih sodišče niti ne more upoštevati. Izpis Upravne enote Mozirje o uporabnem dovoljenju je dovoljšen dokaz, da je bilo za kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje.

K I. točki izreka

22.Tožba je utemeljena.

23.V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa o odmeri komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. ..., k. o. Loke.

24.Med strankama je sporen datum izdaje odločbe, ki je po mnenju tožnikov po 1. 6. 2022, saj v času vročitve ZUreP-2 ni več veljal ter ali je toženka uporabila pravilno pravno podlago za odmero komunalnega prispevka, in sicer, ali je to 222. člena ZUreP-2 (veljal do 31. 5. 2022), 21., 24., 25. in 29. člena Uredbe, Pravilnik (velja do 2. 7. 2022).

25.Sporno je tudi, ali je toženka odmerila komunalni prispevek za novo ali obstoječo komunalno opremo, saj izpodbijani odločbi uporabljata en in drug termin, nadalje tožnika osporavata, da toženka za to opremo ni pridobila uporabnega dovoljenja ter da nima sprejetega programa opremljanja ter višine ni mogoče preiskusiti.

26.V zadevi je najprej ugotoviti, da je v 343. členu Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 določeno, da začne ta zakon veljati 31. 12. 2021 in se začne uporabljati s 1. 6. 2022 (342. člen istega zakona).

27.Ob uporabi materialnega predpisa se postavi vprašanje, ali se uporabi materialnopravni predpis, ki je veljal v času začetka postopka, ali predpis, ki velja v času izdaje posamičnega upravnega akta. V teoriji (pa tudi v sodni praksi) je sprejeto stališče, da je treba uporabiti materialni predpis, ki velja v času izdaje posamičnega upravnega akta. Od tega načela se odstopa v primeru, ko upravni organ ne odloči v upravni zadevi v predpisanem roku in zato pride do tako imenovanega molka prvostopenjskega organa. Navedeno pa ni podano v konkretnem primeru.

28.Iz uvoda prvostopenjske odločbe izhaja, da je ta bila izdana dne 31. 5. 2022, kar pomeni, da je ustrezna uporaba ZUreP-2, prav tako pa se zakonitost in pravilnost izdane odločbe presoja na dan izdaje odločbe. Na ta dan so bili veljavni tudi ostali predpisi, in sicer Uredba, Pravilnik in Odlok.

29.Zakonska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (in njeno presojo v upravnem sporu) je v določbah ZUreP-2. Ta določa, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina (prvi odstavek 156. člena); gradnja komunalne opreme se financira iz komunalnega prispevka, proračunskih sredstev občine in drugih virov (drugi odstavek 156. člena). Komunalna oprema so med drugim objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine v javni lasti (3. alineja prvega odstavka 148. člena ZUreP-2). Komunalno opremljeno je stavbno zemljišče, ki ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj mogoče izvesti priključke na: - javno elektroenergetsko omrežje, - javno vodovodno omrežje in - javno kanalizacijsko omrežje (prvi odstavek 149. člena ZUreP-2).

30.Pri presoji, ali gre za novo ali obstoječo komunalno opremo je ugotoviti, da se prvostopenjski organ sklicuje na oboje, medtem ko organ druge stopnje navede, da gre za obstoječo komunalno opremo in je odmera v skladu s 222. členom ZUreP-2. Sklicuje se na peti odstavek 29. člena Uredbe, kjer je navedeno, da se komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Toženka meni, da se odločba nanaša na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, saj je pri tožnikoma šlo le za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča zgolj s kanalizacijskim omrežjem, preostala infrastruktura (vodovod, cesta) pa že obstoji. Zato po njenem mnenju ne moremo govoriti o novo zgrajeni komunalni opremljenosti, temveč o izboljšani opremljenosti stavbnega zemljišča.

31.Toženka šele v odgovoru na tožbo pove, da je v obravnavanem primeru šlo za novo zgrajeno kanalizacijo, ki je izboljšala že obstoječo ter predloži skice sprememb in dograditev kanalizacije. Tožnika vztrajata, da gre za novo kanalizacijo.

32.Res prvostopenjska odločba v zadevi ne pojasni natančno, ali gre v zadevi za novo ali obstoječo komunalno opremo, saj odločba govori o obojem, kar pa jasno pojasni drugostopenjska odločba, ki se sklicuje na 222. člen ZUreP-2. Naveden člen govori o odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti in določa, da kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, odmeri pristojni občinski organ komunalni prispevek z odmerno odločbo po uradni dolžnosti. Odmerna odločba je izvršilni naslov. Pri odmeri komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se podatek o zmogljivosti in namembnosti objekta pridobi iz uradnih evidenc. Komunalni prispevek iz prvega odstavka tega člena lahko občina odmeri najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča.

33.Na drugi strani pa je komunalni prispevek za novo komunalno opremo plačilo dela stroškov graditve komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini (prvi odstavek 216. člena ZUreP-2). Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je lastnik zemljišča, ki je na novo opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja ali investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo iz programa opremljanja (prvi odstavek 220. člena ZUreP-2).

34.Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo pa je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek 217. člena ZUreP-2). Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost (drugi odstavek 220. člena ZUreP-2). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja na območju celotne občine in se za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme (drugi in tretji odstavek 217. člena ZUreP-2), ter se določi na podlagi podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (četrti odstavek 217. člena ZUreP-2).

35.Tožnika uveljavljata, da je izpodbijana odločba sama s seboj v nasprotju, ker govori tako o novi kot o obstoječi komunalni opremi, prav tako opozarjata, da se je toženka sklicevala na podatke iz uradnih evidenc, vendar navedenih podatkov ne navede, ne pojasni podatkov, ki jih je uporabila za izračun v nobeni izmed izdanih odločb, zato odločbe v navedenem delu ni mogoče preizkusiti. Nadalje opozarjata, da toženka ni izkazala, da ima sprejet program opremljanja, niti, da se parcele katerih lastnika sta tožnika, nahajajo v obračunskem območju tovrstne komunalne opreme, opozarjata, da komunalni prispevek ni bil odmerjen na predpisan način. Menita sicer še, da je odmera nezakonita, saj je občina sredstva za izgradnjo pridobila iz sredstev EU.

36.Sodišče ugotavlja, da so vsi v prejšnjem odstavku navedeni očitki tožnikov utemeljeni. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja jasno, ali gre za novo ali obstoječo komunalno opremo. Nadalje zakonski predpisi zahtevajo, ne glede na to, ali gre za novo ali obstoječo komunalno opremo, da se prispevek lahko odmeri le za tisto komunalno opremo, ki je določena v programu opremljanja. Toženka v izpodbijani odločbi zapiše, da je šlo pri tožnikoma za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča zgolj s kanalizacijskim omrežjem, preostala infrastruktura (vodovod, cesta) pa že obstoji. V odgovoru na tožbo pa predloži skico in pojasni, da je del kanalizacijskega sistema na novo zgrajen, del pa je že prej obstajal in da iz skice izhaja, za kateri del je bil komunalni prispevek zaračunan. Sodišče pri tem poudarja, da toženka ne more dopolnjevati izpodbijane odločbe z odgovorom na tožbo, saj bi iz same odločbe moralo jasno izhajati, za kateri del se odmerja komunalni prispevek. Dodati pa je še, da je za odmero komunalnega prispevka bistveno ali nepremičnina (torej nepremičnina tožnikov) sodi v obračunsko območje te vrste komunalne opreme.

37.Odločbe se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti in tožnikoma glede na to ni bila dana možnost aktivnega sodelovanja v postopku, saj neobrazložene odločitve ni mogoče vsebinsko izpodbijati.

38.Izpodbijana odločba, skupaj z drugostopenjsko ne ustreza standardu obrazloženosti odločbe iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločba s polno obrazložitvijo mora imeti več sestavin, ki se povezujejo v dejanski in pravni del obrazložitve, ter njuno povezavo skozi dokazni sklep. Polna obrazložitev obsega: - v dejanskem delu ugotovljeno dejansko stanje po zaključku ugotovitvenega postopka ter odločilne dokaze, s katerimi je bilo ugotovljeno, - v pravnem delu navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira (številke členov in njihova vsebina) ter - v sklepnem, dokaznem delu razloge za odločitev v povezavi s podreditvijo konkretnega dejanskega stanja abstraktnemu stanju po materialnem predpisu. Obrazložitev odločbe mora biti zlasti v dejanskem delu dovolj individualizirana in konkretizirana.

39.V konkretni zadevi to pomeni, da bi obrazložitev odločbe o odmeri komunalnega prispevka morala obsegati vsaj konkretno opredelitev komunalne opreme, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka tožnikoma (po vrsti in lokacijsko), navedbo relevantnih podatkov za izračun komunalnega prispevka (površina parcel, obračunski stroški, podatki za tožnika itd.), navedbo določb programa opremljanja in drugih predpisov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, tudi glede vključenega DDV (z njihovo vsebino), in razloge, zakaj je tožnikoma odmerjen prispevek v dani višini.

40.Odločba mora vsebovati obrazložitev v navedenem obsegu in vsebini ne glede na morebitno priloženo tabelo. Obrazložitev odločbe je namreč nujna, da stranka odločitev razume, da lahko uveljavi pravna sredstva in da v postopkih s pravnimi sredstvi pristojni organi lahko preverijo zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.

41.Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega opisa dejanskega stanja v vseh materialnopravno bistvenih točkah ter ne navaja dovolj natančno materialnih prepisov in njihovih določb, na katere se odločitev opira, preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, in 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tretjim odstavkom tega člena.

42.Ker je sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena ZUS-1), je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo zadevo organu v ponovni postopek. Ta organ je pri tem vezan na stališča, podana v sodbi glede postopka. Opozoriti pa je še, da mora upravni organ v trenutku ponovnega odločanja uporabiti tudi ustrezen materialni zakon, ki velja v času ponovnega odločanja, kar v konkretnem primeru pomeni Zakon o urejanju prostora - ZUrep-3 in temu ustrezne podzakonske predpise.

43.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov bilo očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

44.O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožnikoma glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku nista imela pooblaščenca, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v znesku 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Toženka jih mora poravnati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne dalje do plačila.

45.Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

------------------------------- Ur. l. RS, št. 61/17, 175/20 - ZIUOPDVE, 199/21 - ZUreP-3, 20/22 - odl. US. Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/21. Ur. l. RS, št. 20/19, 30/19-popravek in 34/19. Ur. l. RS, št. 199/21, ki velja od 31. 12. 2021, uporablja pa se od 1. 6. 2022. Čebulj J. in drugi v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Založba Uradni list RS in Pravna Fakulteta 1. knjiga, str. 101. Glej I U 277/2017 z dne 21. 2. 2019, I U 907/2011 z dne 12. 1. 2012, II U 462/2013 z dne 2. 7. 2014 in druge.1 Tako Polonca Kovač, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta univerze v Ljubljani, 2. knjiga, Ljubljana 2020, str. 445. Prav tam, str. 444, 445, 446.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o urejanju prostora (2017) - ZUreP-2 - člen 216, 217, 222 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214, 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 111/2022-20, z dne 18.12.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.111.2022.20

Opr št. sodišča II stopnje: IV U 114/2022-19, z dne 18.12.2024, ECLI:SI:UPRS:2024:IV.U.114.2022.19

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.