Jedro

Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu ZUreP-1. Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Ob upoštevanju določb ZUreP-1, se po presoji sodišča status razlastitvenega upravičenca pridobi šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Žalec na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Velenje, Geodetske pisarne Žalec št. 02112-1173/2014-2 z dne 13. 1. 2015, se v točki 4 izreka, v delu, ki se nanaša na parcelni številki 734/7 in 734/9, obe k.o. ..., odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Velenje, Geodetska pisarna Žalec, prvostopenjski organ, je v 4. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se v katastrski občini ..., v postopku evidentiranja parcelacije - delitve parcel, ukine parcela št. 726/1 ter nastaneta novi parceli 726/6 in 726/7; ukinejo parcele 734/4, 734/5, 734/6, 734/12 in nastanejo nove parcele 734/20, 734/21 in 734/22; ukinejo parcele št. 734/7 in nastanejo parcele št. 734/14, 734/15 in 734/16; ukine parcela 734/9 in nastanejo nove parcele 734/17, 734/18, 734/19; ukine parcela 1226/1 in nastanejo nove parcele 1226/4, 1226/5 in 1226/6; ukine parcela 1711 in nastanejo nove parcele 1711/1 in 1711/2 ter ukine parcela 1715/2 in nastanejo nove parcele 1715/5, 1715/6 in 1715/7. 2. Zahteva za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije za parcele št. 734/4, 734/5, 734/6, 734/12, 734/7, 734/9 in 1226/1 je vložila Občina Žalec, na podlagi tretjega odstavka 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), kot upravljavec lokalne ceste LC 490392, kategorizirane na podlagi Odloka o kategorizaciji javnih cest v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 88/1999). Parcelacija parcel, o katerih je odločeno v 4. točki izreka te odločbe, se je izvedla po zunanjem robu cestnega sveta s soglasjem lastnikov parcel, z izjemo A.A., ki je lastnica parcel 734/7 in 734/9, ki se mejne obravnave 14. 8. 2014 ter 18. 9. 2014 ni udeležila, je pa po pooblaščencu podala izjavo, da se s parcelacijo svojih parcel ne strinja. Iz predloženega elaborata izhaja, da se je določala meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru in sicer po zunanjem robu cestnega sveta. Zato je bilo treba za odločanje o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije upoštevati določbe Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), zlasti četrtega odstavka tega zakona. V konkretni zadevi se je parcelacija izvedla tako, da se je določila meja ceste obstoječi cesti, ki ni evidentirana v zemljiškem katastru, po zunanjem robu cestnega sveta. Glede na določbo četrtega odstavka 14. člena ZCes-1, v takšnem primeru strinjanje lastnikov parcel z določitvijo meje ceste po zunanjem robu cestnega sveta ni potrebno oziroma njihovo nestrinjanje ni ovira za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije. Navedeno pomeni, da je odločbo o evidentiranju parcelacije mogoče izdati kljub nestrinjanju, torej kljub torej temu, da A.A. nasprotuje parcelaciji in se ni udeležila mejne obravnave.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, Sekretariat, Služba za upravne zadeve je pritožbo zoper 4. točko prvostopenjske odločbe zavrnilo.

4. Tožnica vlaga tožbo iz vseh razlogov Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je med prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo vidno neskladje pri navajanju odlokov, ki naj bi predstavljali pravno podlago za kategorizacijo lokalne ceste LC 490392. Prvostopenjski organ se je skliceval na odlok iz leta 1999, drugostopenjski organ pa še na odloka 1978 in 1998, kar samo po sebi predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zadevi tako ni jasno, kateri odlok je kategoriziral sporno lokalno cesto. Prav tako nobeden od odlokov ne vsebuje ceste z oznako LC 490392, vsled česar cesta sploh ni kategorizirana, zato je bilo v zadevi napačno uporabljeno materialno pravo.

5. Tožnica je bila v času izdaje izpodbijane odločbe dejanski in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin. Prvostopenjski organ je napačno uporabil materialno pravo, saj cesta, ki poteka preko tožnikovih parcel, ni javno dobro in posledično Občina Žalec ni upravljavec te ceste. Sklicuje se na določbo 19. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ter določbo drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) ter definicijo ZCes-1 v 2. členu. Podobne definicije vsebuje tudi Odlok o občinskih cestah in cestno prometni ureditvi v Občini Žalec. Navedeni Odlok ne kategorizira prometne ceste in zato ta ne predstavlja javnega dobra, kar pomeni, da je upravni organ napačno uporabil določilo tretjega odstavka 48. člena ZEN in petega odstavka 13. člena ZCest-1. Navedeno pomeni, da je prvostopenjski organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in je iz teh razlogov izpodbijana odločba nična, saj jo je po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP upravni organ izdal brez zahteve stranke, zato sodišču predlaga, da jo izreče za nično. Zato ker Odlok nasprotuje 33. členu in 69. členu Ustave RS, sodišču v primeru ugotovitve, da je bila cesta kategorizirana, odločbo razglasi za nezakonito že zaradi kršitve ustavnih načel. Prav tako je bilo z izdajo odločbe neposredno poseženo v tožnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Sodišče tako v sporu ne bi smelo upoštevati občinskega odloka, ki je protiustaven. Sodišče opozarja tudi na dejstvo, da cesta poteka po zemljišču, ki je prostorskih aktih občine določeno kot kmetijsko zemljišče, kjer je gradnja na podlagi Zakona o graditvi objektov, prepovedana. Tudi sam postopek mejne obravnave je bil izveden nezakonito. Tožnica ne nasprotuje vročitvi oziroma pravočasni vročitvi vabila za ustno obravnavo, ter pojasnjuje, da je bilo nezakonito ravnanje izdelovalca elaborata, B.B. Sodišču predlaga, da na podlagi izvedenih dokazov izpodbijano odločbo v 4. točki izreka v delu, ki se nanaša na parcelo št. 734/7 k.o. ..., odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v 4. točki izreka v spornem delu odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

6. Stranka z interesom v tem upravnem sporu, Občina Žalec, je sodišču predlagala zavrnitev tožbe.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri odločitvi iz razlogov navedenih v obrazložitvi obeh upravnih odločb in sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 13. in 14. člena ZCes-1, ki določata postopek za določitev in označitev meje ceste in določitev meje ceste v postopkih spreminjanja mej. Postopki urejanja in spreminjanja meje za določitev meje ceste in postopki za določitev meje ceste ter evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru se izvedejo na podlagi zahteve upravljavca ceste ali lastnika parcele, v primeru gradnje nove ceste, pa na zahtevo pravne ali fizične osebe, ki je investitor po zakonu, ki ureja graditev objektov. Zahtevi mora biti priložen elaborat določitve meje ceste (peti odstavek 13. člena ZCes-1).

10. Po presoji sodišča sta 13. in 14. člen ZCes-1 namenjena določitvi in označitvi meje ceste v primeru, ko je ta v lasti upravljavca ceste, vendar meja ni določena oziroma označena. V predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da je cesta LC 490392 (Sp. Ponikva - Ponikva) del kategorizirane javne ceste, odsek lokalne ceste (LC) 490390 Podlog-Pekel-Kale-Ponikva, zato zavrača tožbeni ugovor, da gre za nekategorizirano cesto.

11. V zadevi je za presojo zakonitosti izpodbijanega akta ključnega pomena vprašanje, ali so sporna zemljišča, parc. št. 734/7 in 734/9 k.o. ..., po katerih poteka kategorizirana javna cesta, v zasebni lasti in v tej zvezi vprašanje, ali je Občina Žalec upravičen predlagatelj postopka po 13. členu oziroma 14. členu ZCes-1. 12. Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je tožnica že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe zatrjevala lastništvo zemljišč parc. št. 734/7 in 734/9, k.o. ... Na podlagi vabila za udeležbo na javni obravnavi je prvostopenjskemu organu z dopisom sporočila, da izrecno prepoveduje posege na zemljišču parc. št. 734/7 k.o. ..., ker gre za zemljišča, ki so v celoti v njeni lasti. Iz podatkov priloženega upravnega spisa je razvidno tudi, da je prvostopenjski upravni organ (zapisnik mejne obravnave št. 137-2014, točka 4.8.14 z naslovom parcelacija - odmera kategorizirane ceste po ZCes-1) navedeni dopis ovrednotil in se dogovoril, da bo za odmero kategorizirane ceste skozi parceli št. 734/7 in 734/9 ponovno posredovano vabilo, v katerem bo navedena ustrezna pravna podlaga za to dejanje. Prav tako iz nadaljevanja zapisnika, točka 5.1. izhaja, da se odmera kategorizirane ceste skozi parc. št. 734/7 in 734/9 k.o. … nadaljuje in da s takšno odmero kategorizirane ceste soglaša predstavnica Občine Žalec. Tožnica lastništvo spornih parcel zatrjuje tudi v pritožbi zoper prvostopenjski akt, v kateri navaja, da Občina Žalec po zakonu ne more biti upravičeni predlagatelj, ker je lastnik spornih parcel pritožnica.

13. Tožnica lastništvo spornih parcel zatrjuje tudi v tožbi. Iz podatkov sodnemu spisu priloženega upravnega spisa izhaja (GURS, Geodetska pisarna Žalec, odgovor na pritožbo, št. 450-01-0002/2015 z dne 26. 2. 2015), da gre za cesto, ki je bila kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 88/99, 134/04) oziroma Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 75/1998) ter Odlokom o občinskih cestah in cestno prometni ureditvi v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 52/12, 94/12). Iz navedenega odgovora na pritožbo izhaja tudi, da so bili občinski odloki o kategorizacijah občinskih javnih cest v Občini Žalec sprejeti, preden je pritožnica postala zemljiškoknjižna lastnica zemljišč parc. št. 734/7 in 734/9, obe k.o. … in da pravni predniki izgradnji lokalne ceste po predmetnih zemljiščih in njeni kategorizaciji niso nasprotovali. Navedeni dopis se sklicuje tudi na potrdilo o namenski rabi št. 350-06-0143/2015 z dne 26. 2. 2015, iz katerega je razvidno, da za območje zemljišč parc. št. 734/7 in 734/9, obe k.o. ..., velja Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec in da je parc. št. 734/7 k.o. … po osnovni namenski rabi opredeljena kot kmetijsko zemljišče, parc. št. 734/9 k.o. ..., pa je po osnovni namenski rabi opredeljena kot gozdno zemljišče. Iz 4. točke tega potrdila izhaja tudi podatek, da za predmetno zemljišče obstaja predkupna pravica občine, saj gre za stavbno zemljišče in hkrati za zemljišče, na katerem je gospodarska javna infrastruktura GJI ceste - lokalna cesta 490392, kar potrjuje tudi priloga št. 2 „Prikaz infrastrukture GJI, merilo 1 proti 5000 z legendo“. Sodišča upoštevaje navedeno ugotavlja, da navedeni podatki ter podatki vpogleda v zemljiško knjigo, potrjujejo tožničino zatrjevanje, da je lastnica spornih zemljišč.

14. Javne ceste ureja 3. člen ZCes-1, ki pravi, da so javne ceste prometne površine splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste in pravili cestnega prometa. Javne ceste so državne in občinske (prvi odstavek 39. člena ZCes-1), državne so v lasti Republike Slovenije, občinske pa so v lasti občin (drugi odstavek 39. člena ZCes-1). Občina določeno cesto kategorizira kot javno cesto, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

15. Postopek razlastitve je urejen v 92. do 108. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Tekom postopka razlastitve lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev (101. člen ZUreP-1). Temu sledi tudi peti odstavek 48. člena ZEN, ki določa, da če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec. Ob upoštevanju določb ZUreP-1, se po presoji sodišča status razlastitvenega upravičenca pridobi šele z uvedbo postopka razlastitve. V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato Občina Žalec na tej podlagi ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije.

16. Občina Žalec svoj status upravljavca javne ceste utemeljuje z Odlokom o kategorizaciji javnih cest v Občini Žalec, glede katerega je treba pritrditi tožnici, da je v skladu s številnimi odločbami Ustavnega sodišča RS (npr. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 in U-I-194/12 z dne 24. 4. 2014), v delu, v katerem se nanaša na kategorizacijo javne ceste, ki teče po zasebnem zemljišču, neustaven. Ker je sodišče v obravnavani zadevi presojalo zakonitost izpodbijanega akta v obsegu tožbenih navedb in v tem obsegu presojalo tudi utemeljenost tožbenih ugovorov ki so se nanašali na lastništvo (samo) tožničinih zemljišč, je presojo ustavnosti Odloka o kategorizaciji javnih cest v Občini Žalec omejilo samo na del javne ceste LC 490392, ki se nanaša na tožničini zemljišči in po ugotovitvi, da je tožnica lastnica zemljišč parc. št. 734/7 in 734/9 k.o. … presodilo, da občina Žalec tudi na njegovi podlagi, ne more biti predlagatelj postopka ne po 13. členu, ne po 14. členu ZCes-1. 17. Ker sta upravna organa štela, da je Občina Žalec lahko upravičeni predlagatelj postopka, sta s tem napačno uporabila materialno pravo, zato je izpodbijana odločba nezakonita in jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo v ponovni postopek organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal. V ponovnem postopku bo treba glede na neustavnost Odloka o kategorizaciji javnih cest v Občini Žalec glede sporne javne ceste, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, ter ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ponovno odločiti o zadevi.

K II. točki izreka:

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt v izreku navedenih točkah, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožečo zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).