Jedro

V postopku obnove postopka, ki je izredno pravno sredstvo, je potrebno upoštevati določbo iz 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik in 35. člen ZDSS-1, ki določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit.. V tem individualnem delovnem sporu tožnika zastopa pooblaščenec, ki je opravil pravniški državni izpit, ni pa izkazal, da bi bil odvetnik oziroma pooblaščenec, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev. Ker vložnik vloge ni imel postulacijske sposobnosti določene v 3. odstavku 86. člena ZPP oziroma 35. členu ZDSS-1, je potrebno izredno pravno sredstvo zavreči kot nedovoljeno, kot to določa 1. odstavek 91. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v točki I. in se predlog za obnovo postopka zavrže. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je predlog toženca za obnovo postopka zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in tožencu naložilo, da je dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 364,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka pod izvršbo (II. točka izreka sklepa).

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje toženec po svojem pooblaščencu in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje oziroma podrejeno, da predlogu za obnovo postopka ugodi in obnovo dovoli skladno z določbami zakona o pravdnem postopku.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in toženi stranki naloži, da ji povrne stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP (Ur. l. RS, št. 73/07 - Uradno prečiščeno besedilo in 45/08).

Pritožba je utemeljena v delu, v katerem pritožnik izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katerim je le-to zavrnilo predlog za obnovo postopka.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo zoper sodno odločbo, s katero je pravnomočno končan postopek, kot to izhaja iz določbe 394. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ki določa, da se v postopku v delovnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno. ZDSS-1 posebnih določb o sami obnovi postopka nima, zato veljajo določbe ZPP. ZDSS-1 ima le posebno določbo o pooblaščencih in sicer v 35. členu določa, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit. Glede na navedeno je v tem individualnem delovnem sporu potrebno upoštevati v postopku obnove postopka, ki je izredno pravno sredstvo, določbo iz 3. odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik in 35. člen ZDSS-1. V tem individualnem delovnem sporu tožnika zastopa pooblaščenec, ki je opravil pravniški državni izpit, ni pa izkazal, da bi bil odvetnik oziroma pooblaščenec, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev. Zato sodišče prve stopnje predloga za obnovo postopka ne bi smelo obravnavati, ker vložnik vloge ni imel postulacijske sposobnosti določene v 3. odstavku 86. člena ZPP oziroma 35. členu ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi moralo izredno pravno sredstvo zavreči kot nedovoljeno, kot to določa 1. odstavek 91. člena ZPP.

Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali stranko zastopa pooblaščenec določen v 3. odstavku 86. člena tega zakona oziroma v 3. odstavku 87. člena tega zakona. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje tega ni pazilo, je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog za obnovo postopka zavrnilo, spremenilo tako, da je predlog za obnovo postopka zavrglo, kot nedovoljen. Predlog namreč ni bil vložen po odvetniku, kot to določa 3. odstavek 86. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je vzdržalo v veljavi odločitev o stroških postopka, ker so ti odmerjeni zakonito.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog za obnovo postopka zavrglo, za kar je imelo podlago v določbi 3. točke 365. člena ZPP. Sklenilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker le-ta ni pripomogel k rešitvi pritožbe, za kar je imelo podlago v določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 155. člena ZPP.