Jedro

V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja nastanka zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati le s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta. Neposredna posledica zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revidentka pa tudi ni izkazala, da ji takšna posledica neposredno grozi.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetnici dne 11. 6. 2007 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zanjo zelo hude posledice, saj bo prisiljena del zgrajenega stanovanjskega objekta, ki je po njeni oceni vreden najmanj 40.000,00 EUR in s tem presega 20.000,00 EUR, odstraniti, zaradi česar ji bo nastala velika škoda, ki jo kot upokojenka in starejša oseba ne bo mogla nadomestiti.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 10. 2005, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 17. 3. 2005. S to odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil tožničin zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta, zgrajenega na zemljišču s parc.št. 12 k.o... Navedeni objekt se, po ugotovitvah upravnega organa, delno nahaja tudi na sosednjem zemljišču, ki ni v lasti tožnice, lastnik tega zemljišča pa legalizaciji nasprotuje.

4. Po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up- 1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Zato da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revidentka nastanek zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da ji bo zaradi rušitve dela objekta, vrednega več kot 40.000,00 EUR, nastala škoda, ki je kot upokojenka in starejša oseba ne bo mogla nadomestiti. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revidentka s to navedbo zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala. V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč nastanka zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati le s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta. Neposredna posledica zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revidentka pa tudi ni izkazala, da ji takšna posledica neposredno grozi. Samo zatrjevanje materialne oziroma finančne škode pa samo po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic.

7. Ker revidentka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.