Jedro

Zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov se ugotavlja v okviru razloga v organizaciji, ki je izvedla postopek in izdala izpodbijana sklepa. V tem postopku ni možno ugotavljati ali je delo, ki ga je opravljal tožnik obstojalo v novo ustanovljeni družbi, še posebej oz. proti tej družbi tožnik ni uporabil tožbenega zahtevka. V kolikor delavec meni, da je bil kršen postopek pri sklepanju delovnih razmerij v novo ustanovljenih družbah mora sprožiti postopek v skladu z določbo 84. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep se ugodi tako, da se sklep sodišča prve stopnje spremeni in se glasi: "Tožnik se oprosti plačila sodnih taks."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo zahtevek tožeče stranke na razveljavitev sklepa upravnega odbora tožene stranke z dne 15.7.1991 in sklepa odbora za pritožbe tožene stranke z dne 12.9.1991 o prenehanju delovnega razmerja tožniku zaradi operativnih razlogov in prav tako zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da delovno razmerje tožniku ni prenehalo pri toženi stranki in mu še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in ga razporediti k opravljanju del in nalog, ki jih je tožnik opravljal pred prenehanjem delovnega razmerja, mu vpisati delovno dobo v delovno knjižico in mu obračunati in izplačati pripadajoče osebne dohodke skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter plačati prispevke iz naslova pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Sodišče je nadalje sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zavrnilo pa je tudi predlog tožeče stranke, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Zoper zgoraj navedeno sodbo in sklep se pritožuje tožeča stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako, da zahtevku tožnika v celoti ugodi oz. podredno, da napadeno sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje sodišču prve stopnje. Glede sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pa predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

Pritožba zoper sodbo je neutemeljena, pritožba zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe in sklepa ugotovilo, da je prvostopno sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja kot trajni presežek. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo materialno pravo, ko je sklepalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks tožnika. Sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožba ne navaja novih dejstev oz. ne predlaga novih dokazov, ki bi vzbudili utemeljen dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča v dejanskem in pravnem pogledu glede odločitve o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja tožeči stranki kot trajno presežnemu delavcu. Tudi pritožbeno sodišče se strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil tožnik zakonito opredeljen kot trajno presežni delavec po postopku, ki ga določa 35. člen zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91). Tožnik sedaj v pritožbi niti ne oporeka pravilnosti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in njegove indentifikacije kot trajno presežnega delavca pri toženi stranki, temveč uveljavlja, da bi sodišče moralo upoštevati kot pravne naslednike Podjetja T. p.o. Maribor poleg T. Maribor d.d., kjer je bil zaposlen, tudi vse novo nastale družbe hčere bivšega podjetja T. Maribor. Vztraja pri svojih navedbah, da v okviru poslovnega sistema T. njegovo delovno mesto oz. delovno področje ni bilo ukinjeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pravni naslednik T. p.o. Maribor, T. Maribor d.d., kjer je bil zaposlen tudi tožnik in kjer je potekal postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev in je bil tožnik indetificiran kot trajno presežni delavec. Novo ustanovljene družbe - hčere T. Maribor d.d., niso pravni nasledniki podjetja T. p.o. Maribor in tudi ne T. Maribor d.d.. Tudi sicer, pa tožnik ni uperil tožbenega zahtevka proti novo ustanovljenim družbam, temveč samo proti T. Maribor d.d., zato so pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati, ali obstoji njegovo delovno mesto oz. delovno področje v okviru celotnega poslovnega sistema T., neutemeljene.

Sodišče je moralo ugotavljati le zakonitost postopka pri tožnikovem delodajalcu, to je T. Maribor d.d.. Sodišče je ugotovilo, da je bil ta postopek izveden zakonito in je bil tožnik pravilno identificiran kot trajno presežni delavec. Pri tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka ni dokazala, kako je bil točkovan po posameznih kriterijih in je navajala, da je celotna dokumentacija zgorela. Dokazno breme je v tem postopku na podlagi določbe 36. h člena ZDR na strani delodajalca, ki je tudi po mnenju pritožbenega sodišča izkazal, da so obstajali nujni razlogi za prenehanje delovnega razmerja tožniku in da je bil te-ta zakonito določen kot presežni delavec. To izhaja iz programa za reševanje presežnih delavcev, iz katerega je razvidno, koliko točk je tožnik prejel po posameznem kriteriju, in izpovedb prič xy in xy, ki sta izpovedala, kako je ocenjevanje potekalo.

Tožnik se tudi pritožuje, da je pri toženi stranki šlo za dvotirni postopek in sicer, da so direktorji v novo ustanovljenih družbah sami izbirali delavce, s katerimi so sklenili delovno razmerje. Delavcem, ki so ostali v T. Maribor d.d., pa je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnim delavcem. Sklepanja novih delovnih razmerij v drugih družbah sodišče ne more presojati v okviru tega individualnega delovnega spora, temveč bi moral tožnik, v kolikor je menil, da postopek izbire kandidatov pri teh novo ustanovljenih družbah ni bil pravilno opravljen, izpodbijati ta postopek pri teh družbah in sprožiti postopek, kot ga predvideva 84. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur. l. SFRJ št. 60/89, 42/90).

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja kot trajni presežek in iz tega izvirajočih zahtevkov, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo v tem delu in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje pa je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik je v skladu z določbo 173. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90) predlagal, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks iz razloga, ker bi plačilo sodnih taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja sam in njegovi družinski člani.

Navedel je, da je sam brez dohodkov, žena pa prejema pokojnino in s to pokojnino živi njega in sina, ki študira in nima svojih dohodkov.

172. člen ZPP določa, da sodišče lahko oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pritožbeno sodišče meni, da je v konkretnem primeru izpolnjen ta zakonski pogoj in je zato v skladu z določbo 4. točke 373. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo in tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

Stare zvezne predpise je sodišče uporabilo na temelju določila 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/94).