Jedro

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ta možnost ne sme biti zagotovljena zgolj formalno, ampak mora imeti stranka možnost polne vsebinske izjave. Tožena stranka navedene določbe ZUP ni upoštevala. Glede na povedano pa tudi njena obrazložitev sprejete odločitve ne zadosti zahtevam, ki jih predpisuje prvi odstavek 214. člena ZUP, zato odločitve ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da so podane bistvene kršitve pravil postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki narekujejo odpravo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2744/2016 z dne 30. 9. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani v I. točki izreka odločila, da je tožnica dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2744/2014 z dne 19. 11. 2014, v višini 811,30 EUR, v roku 30 dni od prejema te odločbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 2744/2014 z dne 19. 11. 2014 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodil pod N 509/2014, zaradi razdelitve solastnega premoženja. Za izvajanje BPP je bil najprej določen odvetnik A.A. iz Ljubljane, ki je bil iz razlogov na strani tožnice razrešen z odločbo Bpp 2744/2014 z dne 5. 3. 2015. Namesto njega je bila določena odvetnica B.B. iz Ljubljane, ki je bila prav tako iz razlogov na strani tožnice razrešena z odločbo Bpp 2744/2014 z dne 1. 2. 2016. Odločba z dne 1. 2. 2016 je 30. 3. 2016 postala pravnomočna in izvršljiva. V II. točki izreka odločbe z dne 1. 2. 2016 je bilo ugotovljeno, da tožnici preneha pravica od BPP in da se šteje, da ji BPP ni bila odobrena. V III. točki izreka odločbe je bilo določeno, da bo o višini neupravičeno prejete BPP odločeno naknadno s posebno odločbo. Tožnica je bila s strani tožene stranke z dopisom 25. 5. 2016 obveščena, da bo na podlagi odločbe z dne 1. 2. 2016 izdana odločba o vračilu neupravičeno prejete BPP v višini 811,30 EUR ter da bo pozvana, da se v roku 8 dni od prejema poziva izjasni glede vračila le-te. Hkrati jo je seznanila z možnostjo sklenitve pisnega dogovora o načinu vračila na podlagi četrtega odstavka 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je tožničin odgovor prejela 20. 6. 2016 in zaključila, da je tožničin odgovor nerazumljiv in da iz njega ni mogoče razbrati tožničine volje. Ker je v predmetni zadevi prišlo do dveh razrešitev odvetnikov iz razloga na strani tožnice, se šteje, da tožnici BPP ni bila dodeljena, in se zato v tem primeru uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti BPP. Iz naslova BPP je bilo izvajalcu BPP, odvetniku A.A., izplačanih 811,30 EUR na podlagi sklepa Bpp 2744/2014 z dne 9. 4. 2016, kar mora tožnica vrniti.

3. Tožnica v laični tožbi prereka navedbe v izpodbijani odločbi. Navaja, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter da je materialno pravo napačno uporabljeno, tožena stranka pa je kršila procesno pravo. Nadalje v tožbi navaja, da je prejemnica denarne socialne pomoči, zato zneska 811,30 EUR ne more plačati. Je že stara, bolna, nima avta in nima sredstev za plačilo tako visokega zneska. Mož ji je umrl leta 2014 in še vedno ni dobila preživninske dediščine. Nadalje navaja, da ji odvetnik A.A. ni nič pomagal in da je sodeloval z nasprotno stranko. Predloga v zadevi N 509/14 ni spisal odvetnik, ampak sama. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na prvi odstavek 43. člen ZBPP, ki določa, da se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona. Upravičenec je dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije (drugi odstavek 43. člena ZBPP). O načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto BPP in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči (tretji odstavek 43. člena ZBPP). Ne glede na prejšnji odstavek pa lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov (četrti odstavek 43. člena ZBPP). Če dogovor iz prejšnjega odstavka ni sklenjen in če upravičenec prostovoljno ne vrne oziroma ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem z odločbo, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP, izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP iz tretjega odstavka tega člena izvršilni naslov (peti odstavek 43. člena ZBPP).

7. Kot je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je tožena stranka tožnici poslala poziv 25. 5. 2016, v katerem je bila tožnica obveščena o tem, da bo izdana odločba za vračilo neupravičeno prejete BPP v višini 811,30 EUR. Tožena stranka je tožnico tudi pozvala, da se v roku 8 dni od prejema tega poziva izjasni glede vračila neupravičeno prejete BPP ter jo seznanila z možnostjo sklenitve pisnega dogovora o načinu vračila na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZBPP. Tožnica je na poziv tožene stranka odgovorila, vendar je tožena stranka zaključila, da je bil odgovor tožnice nerazumljiv ter da iz njega ni bilo mogoče razbrati tožničine volje, zato je odločila, da je tožnica dolžna povrniti znesek v višini 811,30 EUR.

8. Sodišče ugotavlja, da odgovor tožnice z dne 18. 6. 2016 ni nerazumljiv. V odgovoru je tožnica med drugim pojasnila, da nima denarja in da dolgovanega zneska ne more plačati v enkratnem znesku. Tožena stranka bi se morala po prejemu takšnega odgovora tožnice opredeliti do njenih navedb oziroma bi se morala izreči glede relevantnega ugovora, da tožnica prejema denarno socialno pomoč in da tako visokega zneska ne more poravnati v enkratnem znesku.

9. V skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Ta možnost ne sme biti zagotovljena zgolj formalno, ampak mora imeti stranka možnost polne vsebinske izjave. Tožena stranka navedene določbe ZUP ni upoštevala. Glede na vse povedano pa tudi njena obrazložitev sprejete odločitve ne zadosti zahtevam, ki jih predpisuje prvi odstavek 214. člena ZUP, zato odločitve ni mogoče preizkusiti. To pomeni, da so podane bistvene kršitve pravil postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki narekujejo odpravo odločbe.

10. Glede na naravo in potek obravnavanega postopka sodišče dodaja, da ZBPP zasleduje cilj, da se iz naslova BPP izplačani stroški v proračun v čim večji meri in čim prej tudi povrnejo, saj to omogoča nadaljnje financiranje BPP in s tem sodno varstvo strankam, ki so v takšnem socialnem položaju, da plačila teh stroškov same ne zmorejo. Zato je povsem utemeljeno, da upravičenec do BPP, v primeru, ko pride do dveh razrešitev odvetnikov iz razlogov na strani upravičenke, in se po določbi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da upravičenki BPP ni bila dodeljena, ter se v tem primeru uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti BPP, iz naslova BPP izplačane stroške v predpisani višini povrne v proračun. Vendar je s tem povezane postopke treba voditi skladno z zakonom. Organ za BPP mora v postopku, kot je obravnavani, skrbeti za varstvo javne koristi, obenem pa mora stranki omogočiti, da uveljavi svoje pravice, oziroma skrbeti, da njena nevednost in neukost nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (7. člen ZUP).(1)

11. Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku tožnici zagotoviti učinkovito možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, če je treba, tudi tako, da tožnico povabi k organu za BPP, sprejeto odločitev pa bo morala obrazložiti skladno z določbami ZUP in se pri tem izreči o vseh relevantnih navedbah in ugovorih tožnice.

12. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih o dodelitvi BPP taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

opomba (1) : Enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi III U 122/2016 z dne 27. 5. 2016