Jedro

Čim stranka vlogo, po pozivu, dopolni, je treba vlogo vsebinsko obravnavati in o njej odločiti, ne pa jo zavreči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 849/2023 z dne 27. 7. 2023 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla prošnjo tožnika - prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v postopku razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok, določitve preživnine in stikov.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ tožnika pozval, da vlogo dopolni, in sicer tako, da predloži kopijo zapisnika o predhodnem svetovanju pri pristojnem centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) glede dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov zanje. Tožnik po pozivu v danem (podaljšanem) roku 20 dni od prejema dopisa (tj. do vključno 28. 6. 2023) ni predložil dopolnjene vloge. Iz obrazložitve nadalje izhaja, da je organ štel, da tožnik prošnje ni ustrezno dopolnil, zaradi česar je prošnja nepopolna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo in je zato prošnjo zavrgel. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odločitev toženke nepravilna in nezakonita. Iz obrazložitve izhaja, da naj tožnik do 28. 6. 2023 ne bi dopolnil svoje vloge za dodelitev. Tožnik temu nasprotuje, saj je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in sprejeta zmotna materialno pravna odločitev. Predhodno svetovanje na CSD, z zapisnikom katerega je moral tožnik dopolniti svojo prošnjo, se je izvedlo 19. 6. 2023. Tožnik je še isti dan, osebno, na vložišče Okrožnega sodišča v Mariboru, odnesel zapisnik CSD z dne 19. 6. 2023. Ker je imel samo en izvod zapisnika, s svojim izvodom, na katerem bi bil odtisnjen žig Okrožnega sodišča v Mariboru, ne razpolaga. Je pa tožnik delavki na vložišču povedal, da je potrebno zapisnik CSD predložiti Službi za BPP. Kljub temu, da je zapisnik CSD predložil, je prejel izpodbijan sklep. Za tem je tožnikova pooblaščenka 7. 8. 2023 na organ naslovila e-pošto, v kateri je pojasnila, da je tožnik 19. 6. 2023 na sodišče odnesel zapisnik o predhodnem svetovanju in da prosi za preveritev, če se je ta morebiti kje založil. Iz odgovora po e-pošti z dne 23. 8. 2023 je razvidno, da je sodišče 19. 6. 2023 prejelo zapisnik CSD, ker pa ni bila navedena opravilna številka, je bil zapisnik posredovan družinskemu oddelku, kjer so ga vpisali pod opr. št. I N 387/2023. Iz citirane e-pošte še izhaja, da ker tožnik ni navedel opr. št. BPP, ni bilo razvidno, da je šlo za dopolnitev prošnje v zvezi z BPP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da je toženka prošnjo za dodelitev BPP zavrgla iz razloga, ker na izvodu zapisnika o opravljenem predhodnem svetovanju na CSD ni bila zapisana opr. št. BPP. Iz izpodbijanega sklepa izhaja le, da naj tožnik svoje prošnje ne bi dopolnil, kar pa ne drži. Izpodbijana odločitev v tem delu nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti, s čimer je storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožnik pa uveljavlja, da mu je s tem kršena tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, saj glede odločitve nima možnosti zavzeti stališč niti glede dejanskega stanja niti glede pravnih vidikov zadeve. Izpodbijana odločitev nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja stranke v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno oz. svojo presojo okoliščin. Izpodbijana odločitev vsega tega nima, zato je nepravična in nezakonita. Poleg tega še opozarja, da je v konkretni zadevi relevantna določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Na podlagi 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih še podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega BPP, ki se zaproša. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev BPP navede podatke o zadevi, torej opiše oz. navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev BPP. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP je vsebovala vse navedene podatke. Zato njegove prošnje za dodelitev BPP ni mogoče opredeliti kot nepopolne ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Pozivanje toženke z dne 29. 5. 2023 lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Toženka zato ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati. Glede na navedeno, je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pripominja pa še, da je odločilnega pomena, da je nesporno, da je tožnik 19. 6. 2023 na vložišču organa predložil zapisnik CSD, to je nenazadnje potrdila sama služba za BPP v e-pošti z dne 23. 8. 2023. Res tožnik na izvod vloženega zapisnika CSD ni zapisal opravilne številke BPP, vendar pa je delavki na vložišču povedal, da naj se zapisnik predloži Službi za BPP. Na to, ali je delavka njegovo »navodilo« upoštevala, pa tožnik ni imel nobenega vpliva. Toženka bi takrat, ko je bila seznanjena, da je tožnik zapisnik CSD sodišču dejansko predložil pravočasno, da pa je zaradi napake delavcev sodišča, bil ta posredovan v družinski oddelek namesto v Službo za BPP (čeprav je tožnik to delavki na vložišču izrecno povedal), morala upoštevati, da je tožnik pravno neuka oseba in da zato ni seznanjen, kakšne posledice ga lahko doletijo, če se pri dopolnitvi prošnje za BPP ne sklicuje na opravilno številko. Če ni bil organ prepričan, na koga je tožnik zapisnik CSD želel nasloviti (ali na njih ali na družinski oddelek), bi ga najmanj moral pozvati, da se o tem izjavi. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka iz 9. člena ZUP. Ker toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka tudi iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Sodišču tožnik predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek, podredno pa predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi prošnji tožnika. Priglaša tudi stroške postopka in prosi za oprostitev plačila sodne takse.

4. Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v konkretnem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP.

7. O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Vlogo, s katero se uveljavlja dodelitev BPP, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. Glede te prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev BPP.1

8. V obravnavani zadevi je bila prošnja za BPP podana na predpisanem obrazcu. Vendar pa po mnenju organa ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih vsebin, saj je organ menil, da je tožnik pomanjkljivo navedel podatke o zadevi, v zvezi s katero je želel imeti dodeljeno BPP. Iz opisa zadeve na obrazcu namreč ni bilo razvidno, ali postopek za razvezo zakonske zveze, dodelitev mld. otrok, določitev preživnine in stikov že teče (v tem primeru je manjkala navedba opravilne številke zadeve in sodišča, pred katerim se vodi) ali pa bi tožnik tak postopek šele rad vložil (v tem primeru pa je toženka od tožnika (resda skladno s 140. členom ZUP, zaradi česar sicer ne bi pravilno mogla zavreči vloge, če takega dokazila tožnik ne bi predložil, pač pa bi morala v nadaljevanju odločiti o taki prošnji brez predloženega dokazila) zahtevala še dokazilo – zapisnik o predhodnem svetovanju pri CSD). Glede na citirane določbe ZBPP in vsebino, ki jo mora imeti po določbi 32. člena ZBPP prošnja, je toženka po presoji sodišča pravilno zahtevala dopolnitev tožnikove prošnje, saj je to, katero pravno dejanje želi s pomočjo odvetnika stranka opraviti, obvezna sestavina vloge za BPP po zadnji alineji drugega odstavka 32. člena ZBPP. Poziv na dopolnitev je sicer vseboval v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP tudi opozorilo, da bo tožnikova vloga zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena v danem (kasneje z dopisom z dne 5. 6. 2023 podaljšanem) roku.

9. Vendar pa je tožnik z dopisom z dne 31. 5. 2023, kot razvidno iz upravnega spisa, najprej organu pravočasno sporočil, da postopek, ki ga želi začeti, še ni v teku, je pa na CSD podal vlogo za predhodno svetovanje, vendar mu še ni bil določen termin, zato zapisnika o svetovanju še ne more predložiti (zaradi česar mu je bil z dopisom z dne 5. 6. 2023 podaljšan rok za predložitev zapisnika CSD). Že na podlagi navedenega organ njegove vloge ne bi smel zavreči po izteku roka kot nepopolne, pač pa bi jo moral vsebinsko obravnavati skladno s tretjim odstavkom 140. člena ZUP. Poleg tega je nato tožnik pravočasno svojo prošnjo po pozivu organa tudi dopolnil z zapisnikom o predhodnem svetovanju pri CSD, tako da je to dokazilo pravočasno (že 19. 6. 2023) pred iztekom danega podaljšanega roka osebno prinesel na vložišče sodišča. Resda pri tem ni navedel opravilne številke zadeve (kar bi se z zadostno skrbnostjo na vložišču sodišča lahko preprečilo), vendar navedeno ni moč šteti za takšno kršitev stranke, zaradi katere bi sodišče štelo, da tožnik svoje prošnje sploh ni pravočasno dopolnil z zahtevnim dokazilom.

10. Toženka bi morala (četudi ni zaznala, da je tožnik dejansko pravočasno 19. 6. 2023 preložil tudi zahtevano dokazilo – zapisnik CSD) torej postopati po tretjem odstavku 140. člena ZUP, ki izrecno izključuje, da bi ob nepredložitvi zahtevanega dokazila organ lahko vlogo stranke kot nepopolno zavrgel po drugem odstavku 67. člena ZUP, pač pa bi moral postopek nadaljevati. Tako bi morala toženka v vsakem primeru po obvestilu tožnika z dne 31. 5. 2023 njegovo prošnjo vsebinsko obravnavati. Tega pa ni storila in je njegovo prošnjo napačno kot nepopolno zavrgla na podlagi drugega dostavka 67. člena ZUP. Tožnik pa je poleg tega dejansko tudi manjkajoče dokazilo pravočasno po pozivu toženke predložil, kar je sicer toženka spregledala.

11. Ker je torej tožnik vlogo pravočasno dopolnil v skladu s pozivom organa, česar toženka ni sicer zaznala (in je zato kljub sporočilu tožnika z dne 31. 5. 2023 nepravilno štela, da je njegova prošnja za dodelitev BPP še vedno nepopolna in jo kot tako po preteku roka za dopolnitev zavrgla), v nobenem primeru ni bilo podlage, da bi toženka njegovo prošnjo kot nepopolno zavrgla, pač pa bi jo morala kot pravočasno in popolno (pa tudi dopolnjeno z zahtevanim dokazilom), vsebinsko obravnavati na podlagi 140. člena ZUP.

12. Sodišče ugotavlja, da je s tem toženka posledično nepravilno ugotovila dejansko stanje (da je vloga nepopolna, ker je tožnik po pozivu ni dopolnil) in nepravilno na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabila materialno pravo. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala tožnikovo vlogo kot popolno vsebinsko obravnavati.

13. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

14. Tožnik je v zadevi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi prvega odstavka 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena po sodniku posamezniku izven glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

15. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar o tem sodišče ni odločalo s posebnim sklepom, ker se v tem upravnem sporu že po zakonu, to je šestem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeni praksi, sodna taksa ne plača. 1 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 1584/2006 z dne 30. 11. 2006.