Jedro

Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki.

Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ptuj je z delno odločbo št. 331-24/2018-271 (05079) z dne 7. 7. 2021 odločila, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-8/2016 (05077) z dne 18. 5. 2016, ki je postala pravnomočna dne 8. 7. 2016, vlagata tožeči stranki kot komasacijska udeleženca v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO Hajdina 3, v katastrski občini 397 Hajdina, parcelo št. 000, površine 2283 m2, vrednost v cenilnih enotah (v nadaljevanju: C.E). 164376, parcelo št. 111, površine 5038 m2, vrednost v C. E. 362736, in parc. št. 222, površine 2200 m2, vrednost v C. E. 158400, vse razred A, skupne površine 9521 m2, pri katerih je upoštevano zmanjšanje vrednosti C.E. -11242 zaradi povečanja površin poti (1.64%), tako da znaša končna vrednost C. E. 674270 (1. točka izreka delne odločbe). Skladno z 2. točko se iz komasacijskega sklada komasacijskemu udeležencu dodeli zemljišče na parceli št. 333, površine 9789 m2, vrednosti C. E. 704808, razred A, kar pomeni, da znaša skupaj dodeljena vrednost C. E. 704808, razlika vrednosti pa 30538. Komasacijska udeleženca ne plačata vrednostne razlike C. E. 30538 v vrednosti 572,59 EUR zaradi obličnosti novo dodeljenega zemljišča (3. točka). Grafični prikaz novo dodeljenih parcel, z vpisanimi zemljiškokatastrskimi točkami, je na koncu odločbe (4. točka). V predlogu za vknjižbo novo dodeljenih zemljišč se briše vknjižba uvedbe komasacijskega postopka (5. točka). Vsi komasacijski udeleženci oz. njihovi zastopniki so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada, v času prenosa mej v naravo jeseni 2019. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenimi zemljišči v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva po zakonu o pravdnem postopku (6. točka). Če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka (7. točka). Pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (8. točka). Posameznemu komasacijskemu upravičencu se vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le del 1., 2. in 3. točke izreka odločbe, ki se nanaša nanj (9. točka). Komasacijski udeleženci niso dolžni plačati nobenih stroškov postopka komasacije (10. točka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane delne odločbe izhaja, da so bile na ustni obravnavi dne 10. 9. 2019 s posameznimi komasacijskimi udeleženci obravnavane pripombe oziroma predlogi o nestrinjanju z njihovim novo dodeljenim zemljiščem, odmerjenim iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju KO Hajdina 3. Vsakemu komasacijskemu udeležencu, katerega pripombe in predlogi so bili upravičeni, je bila predočena možna rešitev. Tožeči stranki sta kot komasacijska udeleženca na predlog nove razdelitve zemljišč podali pripombo, in sicer, da se ne strinjata z dodelitvijo zemljišča parcel št. 222 in 000 na drugo lokacijo, ampak želita, da ostane na dosedanji lokaciji. Ne želita, da se dobra zemlja menja za „šoder“, prav tako pa navajata, da ne morejo drugi dobiti gradbenih parcel na račun njune zemlje. Komasacijski odbor je sprejel sklep glede predloga, da želita zemljišča nazaj na starih lokacijah ob glavni cesti, kot sta jih imela, in sicer da se je na tem delu zaokrožilo zemljišče komasacijskemu udeležencu A. A. Njuna zemljišča so se zaokrožila v T1 iz razloga, ker so tam že imeli površino poleg gozda, tudi gozd (ki je izven komasacijskega območja) je ravno tako njihov, tako da imajo sedaj vsa zemljišča na tem mestu. Komasacijska udeleženca se s tem nista strinjala in sta vztrajala pri tem, da želita zemljišča na stari lokaciji. Izrazila sta tudi mnenje, da komasacijski odbor ne more odločati v njunem imenu.

3. Zoper navedeno odločbo sta tožeči stranki vložili pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 3313-178/2021-4 z dne 13. 9. 2021 kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi navedene odločbe je tožena stranka pojasnila, da je iz primerjave grafičnega dela elaborata obstoječega stanja in grafičnega dela elaborata nove razdelitve zemljišč razvidno, da sta tožeči stranki v komasacijski sklad vložili zemljišča v dveh obdelovalnih kosih (enega sta tvorili vloženi parceli št. 000 in 222 - tabla 3, drugega pa vložena parcela št. 111 - tabla 1), iz komasacijskega sklada pa jima je bilo dodeljeno zemljišče v enem obdelovalnem kosu (novo zemljišče s parcelno št. 333), ki se nahaja na lokaciji vložene parcele št. 111. Ob tem je drugostopenjski organ tudi pripomnil, da je novo dodeljena parcela večja in tudi večje vrednosti, pri čemer pa tožeči stranki po odločitvi prvostopenjskega organa tudi nista dolžni plačati vrednostne razlike, ki je nastala v njuno korist. 4. Tožeči stranki sta vložili tožbo v upravnem sporu, v kateri ponovno izražata svoje nestrinjanje z izvedeno komasacijo oziroma z novo dodeljenim zemljiščem. Poudarjata, da nista dali soglasja za izvedbo komasacijskega postopka in izpostavljata, da odvzem njune zemlje ni bil izveden zaradi cestne, železniške ali energetske infrastrukture oziroma nima nobenega javnega pomena. Izpodbijata tudi način ocenjevanja zemljišča. 5. Tožena stranka je dne 24. 11. 2022 sodišču predložila upravni spis in podala odgovor na tožbo. Navaja, da tožeči stranki v večjem delu tožbe ponavljata svoje pritožbene navedbe, do (ne)utemeljenosti katerih se je že opredelila v obrazložitvi drugostopenjske odločbe, zato se v izogib ponovnemu navajanju nanjo sklicuje. Izpostavlja, da dovoljenje tožečih strank za vložitev zemljišč v komasacijski sklad ni bilo potrebno, saj je odločba o uvedbi komasacije št. 331-8/2016 z dne 18. 5. 2016 pravnomočna. V zvezi z izpodbijanjem cenitve vloženih zemljišč s pavšalnim primerjanjem denarnih zneskov pojasnjuje, da izpodbijana prvostopenjska odločba določa te vrednosti v cenilnih enotah, kar tožeči stranki napačno razumeta v denarnem znesku. Kot neobvezno pa še dodaja, da je odločitev prvostopenjskega organa, da tožeči stranki oprosti plačila vrednosti razlike zemljišč, sicer nepravilna, vendar je iz razlogov, pojasnjenih v drugostopenjski odločbi, ni spremenila oziroma odpravila.

6. Tožeči stranki sta dne 6. 12. 2021 vložili prvo pripravljalno vlogo, v kateri sta dodatno navedli, da v izpodbijani odločbi ne piše, v katere katastrske razrede (A, B, C, D, E+0) spadajo zemljišča. Ocenjena sta bila namreč samo A z 72 točkami in B s 66 točkami, medtem ko je B. B. njuno zemljišče dal v katastrski razred 0+5, MIP pa jih je ocenila s katastrskim razredom 4, kot izhaja iz priloženega izpisa.

7. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče tožbo vročilo v odgovor stranki z interesom Občini Hajdina, ki je dne 8. 12. 2021 podala odgovor na tožbo. Navaja, da je kot investitor komasacije na KO Hajdina 3 pred predlogom za uvedbo komasacijskega postopka zbrala izjave lastnikov kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti 72,04 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, s čimer je zadostila pogoju iz 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ). Meni, da tožba ni utemeljena, saj se je pri novi zložbi upošteval tudi pogoj po zmanjšanju spravilnih razdalj, kar je bistveni faktor pri nadaljevanju kmetijskih operacij. Po njenem mnenju je postopek tekel pošteno in za vse udeležence enakovredno.

8. Prvotožeča stranka C. C. je dne 6. 1. 2022 vložila drugo pripravljalno vlogo, v kateri je prerekala navedbe stranke z interesom Občine Hajdina, obenem pa je sporočila, da je drugotožeča stranka Č. Č. dne 27. 12. 2021 umrl, kar je izkazala še z naknadno predloženim izpisom iz matičnega registra smrti.

9. Sodišče je s sklepom II U 317/2021-24 z dne 4. 4. 2022 sklenilo, da se upravni spor z dnem izdaje tega sklepa prekine, saj je tožnik Č. Č. dne 27. 12. 2021 umrl. Sodišče je zato pozvalo dediče C. C., D. D. in E. E., da v roku 8 dni prevzamejo postopek in da v istem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Sodišče jih je obenem tudi poučilo, da če ga dediči v danem roku ne bodo sami imenovali, bo sodišče za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj štelo C. C. 10. Prvotožeča stranka in dedinja C. C. je dne 14. 4. 2022 sodišču sporočila, da želi nadaljevanje postopka.

11. Dedič D. D. je dne 21. 4. 2022 na sodišče naslovil dopis, da želi začasno zaustavitev postopka in da prosi za vpogled dokumentacije, nakar ga je sodišče poučilo, da lahko v spis vpogleda v roku 8 dni od vročitve dopisa, in sicer v času uradnih ur sodišča, česar pa ni storil. 12. Vlogo s smiselno enako vsebino je na sodišče dne 14. 5. 2022 naslovil tudi dedič E. E., kateremu je sodišče z dopisom z dne 26. 5. 2022 iz razloga, ker imenovani živi v Nemčiji, poslalo tožbo, odgovor na tožbo in izpodbijani upravni akt. V dopisu je bil imenovani poučen, da če v roku 8 dni od prejema tega dopisa ne bo odgovoril, bo sodišče štelo, da je postopek prevzel z dnem preteka tega roka in da bo sodišče za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj štelo C. C. Navedeni dopis je bil E. E. vročen dne 4. 6. 2022, vendar v danem roku in niti kasneje ni odgovoril na dopis sodišča. 13. Sodišče je s sklepom II U 317/2021 z dne 14. 9. 2022 sklenilo, da se postopek, prekinjen s sklepom II U 317/2021 z dne 4. 4. 2022, nadaljuje (I. točka sklepa), in da bo v predmetni zadevi glede na zgoraj naveden obseg in vsebino dejanskih ter pravnih vprašanj na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sodišče odločalo po sodnici posameznici (II. točka sklepa).

14. Tožba ni utemeljena.

15. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je komasacija postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki. Kot je že pojasnil drugostopenjski organ, pa na vrednost nepremičnine v komasacijskem postopku tudi ne more vplivati (morebitna) bodoča gradbena namenska raba.

16. Sodišče nadalje pojasnjuje, da se komasacija uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ), pri čemer je v konkretnem primeru odločba o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-8/2016 (05077) z dne 18. 5. 2016, postala pravnomočna dne 8. 7. 2016. 17. Sodišče tako ugotavlja, da je bilo s pravnomočno odločbo že odločeno, da sta tožeči stranki v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO Hajdina 3 vložili parcele št. 000, 111 in 222, vse k. o. 397 Hajdina. Ne glede na to, ali sta podali soglasje k izvedbi komasacijskega postopka ali ne, sta torej tožeči stranki (oziroma sedaj tožeča stranka in dedinja C. C. ter dediča D. D. in E. E. po pokojnem Č. Č.) kot lastnika kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju udeleženi v komasacijskem postopku, saj zakon ne zahteva, da bi z izvedbo postopka morali soglašati vsi lastniki kmetijskih zemljišč, temveč zadošča zakonsko določen delež lastnikov kmetijskih zemljišč. Skladno s tretjim odstavkom 56. člena ZKZ se namreč predlog za uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67% (sedaj dve tretjini) kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.

18. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

19. Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površin zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

20. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

21. Sodišče je dne 25. 10. 2022 opravilo narok za glavno obravnavo v odsotnosti tožene stranke, ki na narok ni pristopila, izostanek pa je opravičila brez navedbe razloga, in v odsotnosti stranke z interesom Občine Hajdina, ki je izostanek z naroka opravičila zaradi nenadne bolezni (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). Prav tako na narok nista pristopila pravilno vabljena dediča po pokojnem Č. Č., D. D. in E. E. 22. Tožeča stranka C. C. je na naroku vztrajala pri svojih že podanih navedbah, dodatno pa je še navedla, da tako velikega zemljišča, kot ga predstavlja parc. št. 333, ki jo je dobila iz komasacijskega sklada, ne potrebuje. Sedaj, ko je umrl njen mož, bo nastopilo dedovanje in bo to veliko parcelo spet treba deliti, kar je povezano z dodatnimi stroški. Vse to ne bi bilo potrebno, če bi še naprej imela zemljišča, kot sta jih s pokojnim možem imela pred komasacijo. Prav tako se ne strinja s stališčem, da je namen komasacije lažje spravilo pridelkov zaradi večje bližine zemljišč. Če bi bilo tako, bi lahko njej ostala prejšnja zemljišča. Po njenem mnenju je to privatizacija v korist velikih kmetov, ona pa se s tem ne strinja in meni, da se to ne bi smelo zgoditi. Če kdo želi imeti večje zemljišče, ga pač mora kupiti. Pojasnila pa je še, da stanuje v ... in se njeno bivališče komasacijskega območja, ki je v Hajdini, ne dotika.

23. Sodišče je vpogledalo v listine, ki sta jih predložili tožeči stranki, in vse ostale listine in priloge, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu, še zlasti v grafični prikaz vloženih in dodeljenih zemljišč.

24. Komasacija je agrarna operacija, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. Postopkovno in materialnopravno jo urejata ZKZ1 in Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč. Po presoji sodišča so bile te procesne in materialnopravne določbe pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljene.

25. Sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotavlja, da sta že prvostopenjski in drugostopenjski organ ustrezno pojasnila izračun vrednosti zemljišč, ki so predmet komasacijskega postopka, in obrazložila, da sta tožeči stranki iz komasacijskega sklada dejansko prejeli zemljišče večje velikosti in vrednosti, pri čemer po odločitvi prvostopenjskega organa razlike v vrednosti, določene v njuno korist, nista dolžni povrniti. Sodišče se zato, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. K temu sodišče le še dodaja, da so bila vsa vložena in pridobljena zemljišča kvalificirana kot zemljišče A kategorije, kratica C. E. pa pomeni cenilno enoto in ne same vrednosti nepremičnin. Za ugotovitev vrednosti zemljišča v denarju je treba vrednost C. E. pomnožiti s količnikom 0,01875 EUR, kot je navedeno na 6. strani prvostopenjske odločbe. Pri sami izvedbi komasacije pa prav tako niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.

26. Kar zadeva vprašanje lege in zaokroženosti zemljišč, iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožeči stranki vložili zemljišče v dveh obdelovalnih kosih (pri čemer sta en obdelovalni kos sestavljali parceli št. 000 in 222), dobili pa sta eno parcelo. S tem je upravni organ gotovo sledil namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo. Obenem pa so se na mestih, kjer sta tožeči stranki imeli parceli št. 000 in 222, zemljišča zaokrožila komasacijskemu upravičencu A. A. Četudi se tožeči stranki s tem ne strinjata, je namen komasacije urediti zemljišča na določenem komasacijskem območju za vse komasacijske udeležence, ob upoštevanju zakonskih določil, opredeljenih v členih 55 do 76 ZKZ, kar pa je bilo po presoji sodišča v konkretni zadevi tudi upoštevano.

27. V zvezi z navedbami tožeče stranke C. C. na glavni obravnavi, da bo navedena parcela predmet dedovanja in bo razdružitev povezana z dodatnimi stroški, sodišče še ugotavlja, da gre za okoliščino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe in je posledično upravni organ pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ni mogel upoštevati. Sodišče namreč v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe oziroma postopka pred upravnim organom, zaradi česar kasneje nastalih okoliščin v tem postopku ni mogoče upoštevati.

28. Upoštevajoč vse navedeno sodišče zaključuje, da so bile pri izdaji izpodbijane odločbe spoštovane določbe relevantne določbe ZKZ in namen komasacije, ki je v tem, da vsak udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča, prav tako pa je dejanska in materialnopravna podlaga odločitve ustrezno obrazložena. Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Za vprašanja postopka, ki tam niso urejena, se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).