Jedro

Tožnik s tožbo uveljavlja tri zahtevke, ki temeljijo na različni dejanski podlagi, saj zahteva razveljavitev treh različnih pravnih poslov. V primerih takšne kumulacije tožbenih zahtevkov se pristojnost in pravica do revizije določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 328,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval razveljavitev treh pravnih poslov: pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 5.5.1995 med sedaj že pokojnim A. A. in toženko, dodatka k tej pogodbi z dne 17.10.2001 in dednega dogovora z dne 18.12.2002 med pravdnima strankama. Tožniku je naložilo, da toženki povrne odmerjene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.

Zoper sodbo je pravočasno vložil revizijo tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007) vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da revizija ni utemeljena, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo je v premoženjskopravnih sporih (tak je tudi obravnavani) mogoče vložiti zoper pravnomočne sodbe na drugi stopnji, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega 1.000.000 SIT oziroma 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Tožnik s tožbo uveljavlja tri zahtevke, ki temeljijo na različni dejanski podlagi, saj zahteva razveljavitev treh različnih pravnih poslov. V primerih takšne kumulacije tožbenih zahtevkov se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Tožnik je kot vrednost spornega predmeta navedel 1.900.000 SIT (sedaj 7.928,56 EUR), in sicer skupno - nediferencirano za vse zahtevke. Na ta način je vrednost spornega predmeta ostala označena tudi v toženkinem predlogu v odgovoru na tožbo, s katerim je zahtevala določitev vrednosti spornega predmeta od sodišča, in tudi v sklepu sodišča, sprejetim v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZPP na naroku 21.10.2004. Sodišče je namreč sledilo navedbi tožnika in vrednost spornega predmeta - tako kot tožnik - enotno določilo na 1.900.000 SIT. Taka navedba oziroma določitev vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije (prim. pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 in 14.12.1994, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/93 str. 12 in Pravna mnenja 2/94 str. 5). Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Ker je toženka na revizijo odgovorila, je revizijsko sodišče odločilo, da ji je tožnik dolžan povrniti stroške revizijskega postopka (stroške sestave odgovora na revizijo 500 odvetniških točk po 1. točki tarifne številke 21 Odvetniške tarife, sodne takse zanj v znesku 36,95 EUR po drugem odstavku taksne tarife št. 1, poročilo stranki 20 odvetniških točk, 2% materialnih stroškov in 20% DDV), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje vrhovnega sodišča z dne 13.12.2006 tečejo od prvega dne po preteku roka za izpolnitev (Pravna mnenja 1/2006, str. 7).