Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 557/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.557.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas pogodba o zaposlitvi za določen čas zakoniti razlog projektno organizirano delo nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Višje delovno in socialno sodišče
29. avgust 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za "podaljševanje" ni več.

Pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi in da že od 1. 7. 2014 tožnica sploh ni delala na projektu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zato je bila pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se pogodba o zaposlitvi z dne 11. 8. 2016 za delovno mesto ..., znanstveni sodelavec, transformira iz pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter se šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške postopka, tožnici pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 1.963,94 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev postopka, podredno relativno, ki bistveno vpliva na zakonitost odločitve, saj je preseglo tožbeni zahtevek in trditve tožnice. Slednja ni trdila, da bi bila nezakonita že prva pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 in da naj se že ta transformira v pogodbo za nedoločen čas, temveč to trdi in zahteva le za pogodbo, ki je navedena v zahtevku. Napačno in nepopolno je ugotovljeno tudi dejansko stanje, saj je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je že prva pogodba sklenjena za nedoločen čas. Storilo je bistveno kršitev postopka, saj se konkretnega zaključka sodišča ne da preizkusiti, ker za tak zaključek ni obrazložitve. Iz dejanskega stanja in dokazov v spisu izhaja, da je tožnica po lastni volji prenehala opravljati delo po pogodbi z dne 16. 12. 2013, ker je pričela z delom na svojem podoktorskem projektu, ki ga je opravljala na lastno željo in iniciativo od 1. 7. 2014 dalje. Sodišče pravilno zaključuje, da je tožnica po prvi pogodbi o zaposlitvi opravljala projektno delo oz. je bilo delo projektno organizirano in da je bila pogodba sklenjena za ves čas projekta. Kljub takemu pravilnemu zaključku pa sodišče obenem zaključuje, da je pogodba o zaposlitvi nezakonita. Pogodba ne more biti nezakonita, saj je tožnica po lastni volji prenehala opravljati delo po prvi pogodbi. Drugače bi bilo, če bi jo v to silil delodajalec, a je dokazano, da to ni storil in da bi tožnica lahko še naprej opravljala delo po prvi pogodbi vse do izteka projektov. Ni bistveno, da je tožnica prenehala opravljati delo po prvi pogodbi pred iztekom projekta, bistveno pa je, da je bila pogodba sklenjena za ves čas projekta in da je delo opravljala, z njim pa prenehala po lastni volji. Zakon izrecno zahteva, da je pogodba sklenjena za ves čas trajanja projekta, ne zahteva pa, da se tudi delo opravlja ves čas. Ni namen zakonodajalca, da bi ščitil delavca, ki sam ne želi več opravljati dela po prvi pogodbi, po kateri bi delo lahko opravljal še ves čas projekta. Toženka se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo, katere vloge je štelo kot pravočasne in katere je sploh smelo šteti kot vloge, ki so potrebne v postopku. Vsekakor to ne more biti tožba in nato še 4 vloge. Pritožbeno sodišče naj pri odmeri stroškov upošteva le tiste vloge, ki so bile pravočasno oddane, do konca prvega naroka in še v roku, ki ga je sodišče prve stopnje stranki dovolilo, ne pa tudi ostalih. Neutemeljeno visoko je odmerjena in priznana tudi urnina. Ni pravne podlage za odsotnost iz pisarne in ta ni skladna z določili Odvetniške tarife. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča I. stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3.,6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je prekoračilo tožbeni zahtevek in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP. Kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe je sodišče ugodilo zahtevku, kot se je le-ta glasil v tožbi.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ko toženka trdi, da se zaključka sodišča prve stopnje o tem, da je že prva pogodba o zaposlitvi nezakonito sklenjena za določen čas, ne da preizkusiti oz. da za tak zaključek sploh ni obrazložitve. V nasprotju z zatrjevanim o navedenem zaključku sodba nima pomanjkljivosti in se jo da v celoti preizkusiti. V zvezi z omenjenim zaključkom, ko je sodišče prve stopnje navedlo, da je zaradi nezakonitosti prve pogodbe o zaposlitvi nezakonita tudi katerakoli od kasnejših pogodb, s čimer naj bi sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago tožnice, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi takšen očitek neutemeljen, saj je tožnica že v tožbi izrecno navajala in trdila, da je že pri prvi pogodbi prišlo do nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas, podobno pa tudi v drugi pripravljalni vlogi.

8. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnica s toženko sklenila pet pogodb o zaposlitvi za določen čas, na podlagi katerih je tožnica delala neprekinjeno od 20. 12. 2013, ko je začela veljati prva pogodba z dne 16. 12. 2013. Zadnja, peta pogodba o zaposlitvi, je bila sklenjena 12. 12. 2017, in sicer za čas do 28. 2. 2018. V vseh pogodbah o zaposlitvi je bil kot razlog za njihovo sklenitev naveden priprava oz. izvedba dela, ki je projektno organizirano.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) v 54. členu določa primere, ko se izjemoma lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. V 55. členu je določeno, da ne sme biti sklenjenih več zaporednih pogodb za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Izjema od tega pravila je določena v 4. odstavku 55. člena ZDR-1, ko gre za pripravo oz. izvedbo dela, ki je projektno organizirano, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

9. V 56. členu ZDR-1 je določena sankcija, če je (so) pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. V takem primeru se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Primer nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas je tudi, če razlog za njeno sklenitev, ki je naveden v pogodbi, ni resničen. Poleg tega je sodna praksa že večkrat zavzela stališče (npr. sodba VDSS, opr. št. Pdp 1416/2010), na katerega se sodišče prve stopnje utemeljeno in pravilno sklicuje, da v primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za „podaljševanje“ ni več. Dejstva, ki se nanašajo na zakonitost sklepanja ali „podaljševanja“ vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, lahko delavec uveljavlja vse do poteka roka za sodno varstvo v zvezi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnica prvo pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenila 16. 12. 2013 za delo na projektu A. za čas trajanja projekta od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2016, deloma pa zaradi dela na raziskovalnem programu B.. Delo na navedenem projektu in programu pa je opravljala le do 30. 6. 2014, saj je s 1. 7. 2014 začela dejansko opravljati delo izključno na podoktorskem projektu, ki ga je prijavila tožnica in je bil s strani Agencije za razvojno dejavnost RS izbran šele 30. 6. 2014. Navedeno dejansko stanje toženka ne prereka oz. mu v pritožbi celo izrecno pritrjuje. Vendar pa toženka neutemeljeno navaja, da je tožnica po lastni volji prenehala z delom po pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 in 1. 7. 2014 pričela na lastno željo in iniciativo delati na svojem podoktorskem projektu, zaradi česar sklenjena pogodba o zaposlitvi ne more biti nezakonita. Pomembno je, da je tožnica s toženko sklenila delovno razmerje, v katerem mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oz. v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca. Delodajalec pa mora delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi. Vse navedeno pomeni, da delavec ne more začeti opravljati drugega dela, kot je bilo v pogodbi določeno, ne brez soglasja delodajalca, če pa že, mora biti sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje. Poleg navedenega je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je tožnica od sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi poleg dela na projektih (A., podoktorski projekt) in raziskovalnem programu, opravljala tudi druga dela, ki niso povezana s projekti oz. programom (npr. oblikovanje knjižnice, plakata, vabil programa simpozija, organizacija simpozijev in koncertov itd.).

11. Iz navedenih ugotovitev dejanskega stanja tako izhaja, da pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi in da že od 1. 7. 2014 tožnica sploh ni delala na projektu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Posledično so bile nezakonito za določen čas sklenjene tudi vse kasneje sklenjene pogodbe.

12. Pravilna in skladno s postavljenim tožbenih zahtevkom je tudi odločitev, da se iz pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas transformira pogodba o zaposlitvi, ki je bila med strankama nazadnje sklenjena, to je pogodba z dne 11. 8. 2016 za delovno mesto ..., znanstveni delavec. Pravilnost take odločitve izhaja tudi iz odločitve VSRS, opr. št. VIII Ips 153/2016: „Ob ugotovitvi nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas pride do transformacije te pogodbe, in sicer tako, da sodišče prizna obstoj tiste pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jo je imel delavec (nazadnje) sklenjeno.“

13. Pravilna in zakonita je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Ker je tožnica z zahtevkom v celoti uspela, ji mora toženka na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP povrniti stroške postopka. Pri odmeri stroškov sodišče upošteva samo stroške, potrebne za pravdo (1. odstavek 155. člena ZPP). Toženka v pritožbi napada stroškovno odločitev sodišča prve stopnje najprej zato, ker je tožnici priznalo stroške za štiri pripravljalne vloge, pri čemer naj bi bila po mnenju toženke upravičena le za eno vlogo. Pritožbeno sodišče ob pregledu spisa ugotavlja, da je tožnica prvo pripravljalno vlogo vložila 9. 2. 2017 zaradi izjasnitve na navedbe toženke v odgovoru na tožbo, vloga pa je bila vložena še pred prvim narokom. Drugo pripravljalno vlogo z dne 8. 6. 2017 je tožnica vložila na podlagi sklepa sodišča, da se je tožnica izjasnila na prvo vlogo toženke, ki je na sodišče prispela dva dneva pred prvim narokom in tožnica z njo dotlej ni bila seznanjena. Tretjo pripravljalno vlogo z dne 18. 7. 2017 je tožnica vložila zaradi izjasnitve na drugo vlogo toženke, kar pomeni, da jo je toženka „izzvala“, da nanjo pisno odgovori. Enako velja za četrto pripravljalno vlogo tožnice z dne 6. 10. 2017, ko je odgovorila na navedbe v tretji pripravljalni vlogi toženke. Vse vloge tožnice so konkretno obrazložene in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so bile potrebne za pravdo.

Toženka glede odmere in priznanja urnine trdi, da je neutemeljeno visoko odmerjena, kar pa ni res. Urnina je opredeljena v 6. členu Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) in v 1. odstavku določa, da gre odvetniku med zastopanjem za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro urnina v višini 50 točk. Iz podatkov v zapisnikih o izvedenih narokih pred sodiščem prve stopnje so razvidni podatki o trajanju narokov. Prvi narok je trajal 2 ure in 30 minut, zato je urnina pravilno priznana v višini 150 točk. Vsi ostali štirje naroki so trajali vsak več kot polne tri ure in je zato zanje pravilno priznana urnina po 250 točk. Neutemeljeno se toženka pritožuje tudi nad priznano odsotnostjo iz pisarne, ki jo ureja 6. člen OT in ki v 4. odstavku določa, da se za vsake začetne 1/2 ure priznava v višini 20 točk. Sodišče prve stopnje je pooblaščencu tožnice za vsak narok priznalo po 40 točk, kar ustreza odsotnosti iz pisarne do 1/2 ure za prihod na sodišče in do 1/2 ure za odhod s sodišča nazaj v pisarno. Zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

14. Pritožbeno sodišče je presodilo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

15. Ker gre za spor o obstoju delovnega razmerja, na podlagi 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka. Poleg tega pa toženka s pritožbo ni uspela in zato sama krije svoje pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi pritožbe, zato tožnica sama krije svoje stroške tega odgovora (1. odstavek 155. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia