Jedro

Tožnica tožbe kljub pravnemu pouku v izpodbijani odločbi o roku in načinu vložitve tožbe ni vložila pravočasno. Glede na to, da jo je poslala po elektronski pošti (brez kvalificiranega elektronskega podpisa) po poteku delovnega časa sodišča, jo je namreč sodišče prejelo naslednji delovni dan, torej prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju je z odločbo št. Bpp 93/2024 z dne 22. 2. 2024 zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnica je 12. 4. 2024 po elektronski pošti poslala elektronsko sporočilo, naslovljeno kot "upravni spor zoper Bpp 93/2024 A. A." in 15. 4. 2024 še elektronsko sporočilo, naslovljeno kot "tožba za upravni spor v lastni režiji: BPP Ptuj, A. A., prvi del sem oddala že 12. 4. 2024. LP".

3. Po pozivu sodišča, naj vlogo ustrezno dopolni, je tožnica poslala še dodatno vlogo (sodišče jo je prejelo 19. 4. 2024), ki jo je tudi lastnoročno podpisala.

4. Tožba je prepozna.

5. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka.

6. V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno.

7. Iz podatkov na obvestilu organu o vročitvi, ki se nanaša na izpodbijano odločbo, izhaja, da je bilo 27. 2. 2024 v hišnem predalčniku na tožničinem naslovu za vročanje puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Obvestilo upravnemu organu o opravljeni vročitvi ima naravo vročilnice (prim. četrti odstavek 97. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato odkazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP).1

8. Petnajstdnevni rok za prevzem pisanja - izpodbijanega sklepa na pošti je začel teči naslednji dan po opravljenem poskusu vročitve na tožničinem naslovu za vročanje, t. j. 28. 2. 2024, in se je iztekel 13. 3. 2024. 9. Sodišče pri tem pojasnjuje, da je bila pošiljka resda vložena v hišni predalčnik 14. 3. 2024, po preteku 15-dnevnega roka za prevzem pošiljke, vendar to na potek roka ne vpliva. V primeru vročitve pisanja s fikcijo je namreč za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti. Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.2

10. Naslednji dan po opravljeni vročitvi, torej z dnem 14. 3. 2024, je začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 12. 4. 2024. 11. Tožnica je sodišču posredovala tožbo po elektronski pošti, pri čemer je kot datum pošiljanja v elektronskem sporočilu naveden datum 12. 4. 2024 ob 21.55. Iz dohodnega žiga sodišča na natisnjenem dokumentu tožbe, ki se nahaja v spisu, je razvidno, da jo je sodišče prejelo 15. 4. 2024, v delovnem času sodišča. Skladno s prvim odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Le če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP), kar pa v konkretnem primeru ni bila. Prav tako v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. V postopkih upravnega spora namreč informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen.3 Poleg tega se tudi, skladno z drugim odstavkom 105.b člena ZPP, za pisno vlogo, poleg vloge v fizični obliki, za vlogo v elektronski obliki šteje (le) vloga, ki je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (t. i. kvalificirano digitalno potrdilo), česar v konkretnem primeru tožeča stranka prav tako ni izpolnila.

12. Sodišče tako ugotavlja, da je bila tožba vložena 15. 4. 2024, ko jo je sodišče prejelo, kar je po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, ki se je iztekel 12. 4. 2024, in je torej prepozna. Sodišče pri tem še pripominja, da je bila tožeča stranka v pouku o pravnem sredstvu v izpodbijanem sklepu pravilno poučena, da je treba tožbo vložiti pisno v dveh izvodih, v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka te odločbe, in da če se pošlje tožba priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan vročitve sodišču. 13. Upoštevajoč vse navedeno je sodišče, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo zavrglo kot prepozno.

14. Sodišče še dodaja, da v upravnem sporu sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da za njeno vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (36. člen ZUS-1). Navedeno pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti najprej paziti na obstoj procesnih predpostavk za tožbo. Če tega ne stori in ne odloči po 37. členu tega zakona, pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženi in drugim strankam (prvi odstavek 38. člena). Načeloma je vročanje tožbe predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njeno obravnavo ni procesnih ovir. Ker pa lahko sodišče obstoj procesne predpostavke pravočasnosti tožbe preveri šele po prejemu upravnih spisov organa (kjer se nahaja povratnica), je v konkretnem primeru sodišče, na podlagi določbe prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in 279. člena ZPP, vročilo tožbo toženi stranki v odgovor hkrati s pozivom na predložitev upravnih spisov, s čimer je bil med strankama vzpostavljen spor in hkrati tudi vzpostavljena kontradiktornost postopka.4 1 Sodba Upravnega sodišča RS I U 1206/2018-9 z dne 16. 10. 2018. 2 Prim. sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019, Up 69/2019 z dne 26. 11. 2019, sklepi Upravnega sodišča RS II U 354/2019 z dne 11. 3. 2020, II U 500/2019 z dne 14. 2. 2020, II U 459/2019 z dne 16. 6. 2021 in drugi. Enako tudi članek Mojca Medved Ladinek, Vročanje po ZUP s stališča sodne prakse, Zbornik 16. dnevi prekrškovnega prava, GV Založba, 2021, str. 44-46. 3 Tako tudi sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 188/2019 z dne 22. 8. 2019 in sklep Upravnega sodišča RS II U 9/2024-63 z dne 8. 4. 2024. 4 Tako Vrhovno sodišče RS npr. v sklepu I Up 61/2015 z dne 30. 3. 2016.