Jedro

Ni dovoljena revizija proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrglo predlog stranke za nadaljevanje postopka, ki ga je vložila potem, ko je bil postopek že pravnomočno končan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V pravdni zadevi je na glavni obravnavi dne 27.6.1994 prišlo do mirovanja postopka in sodišče prve stopnje je istega dne izdalo tudi pisni odpravek sklepa, v katerem je ugotovilo, da postopek miruje od 27.6.1994 dalje ter pravdni stranki poučilo, da smeta predlagati nadaljevanje postopka ter o posledicah, če v 4 mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, tega ne bosta storili. Pooblaščenec tožeče stranke je prejel sklep dne 19.8.1994 in ker ni predlagal nadaljevanja postopka, je sodišče prve stopnje s sklepom pod opr. št. P 375/88-40 dne 17.11.1994 ugotovilo, da se tožba šteje za umaknjeno, ker pravdni stranki po določilu tretjega odstavka 217. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) nista predlagali nadaljevanja postopka. Ta sklep je pooblaščenec tožeče stranke prejel dne 22.11.1994. Proti navedenemu sklepu se ni pritožil, marveč je 7.12.1994 vložil predlog za nadaljevanja postopka in sodišče prve stopnje je od opr. št. P 375/88-42 dne 15.12.1997 sklenilo, da se predlog tožeče stranke zavrže, ker je rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka že potekel. Po tožnikovi pritožbi je sodišče druge stopnje le-to zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za nadaljevanje postopka. V obrazložitvi svojega sklepa je navedlo, da je bil pravdni postopek pravnomočno končan s sklepom dne 17.11.1994 in da pravnomočno končanega postopka ni mogoče nadaljevati.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je tožnikov pooblaščenec vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga da se ji ugodi, razveljavi izpodbijane sklepe ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da sodišče druge stopnje ni odločilo o pritožbi, ki graja sklep prvostopenjskega sodišča z dne 15.12.1994, ki dejansko napada sklep o mirovanju z dne 27.6.1994 in ne ponovnega sklepa o mirovanju z dne 17.11.1994, proti kateremu se ni pritožil. Za primer, da bi bil sklep sodišča druge stopnje kljub vsemu pravilen, pa očita prvostopenjskemu sodišču, da v sklepu z dne 17.11.1994 dovoljuje tožniku 6 mesečni rok, v katerem lahko predlaga nadaljevanja postopka in ga s tem zavaja. Meni še, da bi bilo treba v danem primeru uveljavljati milejša določila ZPP, ki je pred novelo omogočal za predlog za nadaljevanje postopka 6 mesečni rok. Na koncu priglaša revizijske stroške.

V postopku, ki je bil opravljen po določilu 390. člena ZPP, je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Po določilu 400. člena ZPP je mogoče vložiti revizijo samo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi in drugi odstavek) ali proti sklepu, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oz. s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. V danem primeru je bil sklep pravnomočno končan s sklepom prvostopenjskega sodišča, opr. št. P 375/88-40 z dne 17.11.1994, proti kateremu se tožnik sploh ni pritožil in je postal pravnomočen. Gre za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno in ne za nov sklep o mirovanju postopka, kakor prikazuje revident. Zato naknadno pošiljanje vlog in izzivanje sklepov o zavrženju le-teh ne more podaljšati pritožbenega roka in ne omogočiti revizije.

Ker je torej tožnik vložil revizijo proti sklepu, proti kateremu je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena ZPP), jo je sodišče zavrglo po določilu 392. člena ZPP.