Jedro

Izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(1).

Sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi zastavnih dolžnikov H.A.R. d.o.o. (prej HL d.o.o.) in F.Š. se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Zastavna dolžnika sama krijeta svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 6. 2014 zavrnilo ugovor zastavnih dolžnikov HL d.o.o. in F.Š. (v nadaljevanju zastavna dolžnika) z dne 7. 5. 2014 (I. točka izreka) ter odločilo, da sta zastavna dolžnika dolžna upniku nerazdelno povrniti stroške odgovora na ugovor odmerjene s tem sklepom na znesek 331,11 EUR v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. (II. točka izreka).

2. Sodišče je nadalje s sklepom z istega dne odločilo tudi o predlogu zastavnih dolžnikov za odlog izvršbe z dne 7. 5. 2014 ter ga kot neutemeljenega zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je zastavnima dolžnikoma naložilo, da upniku nerazdelno povrneta nadaljnje izvršilne stroške, odmerjene s tem sklepom na znesek 295,05 EUR v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

3. Zoper takšni odločitvi se pritožujeta zastavna dolžnika.

4. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njun ugovor zoper sklep o izvršbi, izpodbijata zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzemata za spremembo izpodbijanega sklepa ter ugoditev njunemu ugovoru. Po njunem je izpodbijani sklep nezakonit. Pritrjujeta ugotovitvi sodišča, da se je hipoteka z vzpostavitvijo etažne lastnine razširila na vse novo nastale posamezne dele, pri tem pa ponovno opozorita, da sta v ugovoru uveljavljala ničnost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, v posledici česar obveznost nanju ni prešla. Takšen ugovor bi moralo izvršilno sodišče obravnavati. Dodata, da pa tudi sicer na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti. Priglašata pritožbene stroške.

5. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se pritožujeta zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzemata za spremembo izpodbijanega sklepa ter ugoditev predlogu. Menita, da sta izkazala nenadomestljivo in težko nadomestljivo škodo iz 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ponovno pojasnita, da sta predlog za odlog izvršbe vložila zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa SV 667/2002 z dne 20. 12. 2002 ter izbrisa hipoteke, da je upnik podjetje, ki praktično ne posluje in je imelo v letu 2012 samo 13.661,00 prihodkov, ustvarilo pa je dobiček v minimalnem znesku 2.747,00 EUR. Če bi v tem postopku prišlo do prodaje nepremičnin, ki so njuna last, uspela pa bi z izbrisno tožbo, zaradi slabega poslovanja upnika, ki nima nobenega premoženja, ne bi mogla uveljavljati povrnitve škode. Slednja pa je škoda, ki presega škodo, zajeto v realizaciji izvršbe. Priglašata pritožbene stroške.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanih sklepov v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom ZIZ.

8. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje zaradi izterjave denarne terjatve s sklepom z dne 6. 5. 2010 v zvezi s sklepom z dne 20. 12. 2011 na podlagi izvršilnega naslova notarskega zapisa opr. št. SV 667/2002 z dne 20. 12. 2002 (posojilna pogodba) dovolilo izvršbo na nepremičnino parc. št. X k.o. Y v solasti prvega in drugega dolžnika, dne 7. 6. 2013 po vzpostavitvi etažne lastnine pa je izdalo procesni sklep o nadaljevanju izvršbe na taisto nepremičnino zoper nove lastnike. Dva izmed teh (sedaj zastavna dolžnika) sta sklepu o izvršbi ugovarjala ter predlagala odlog izvršbe.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora

9. Sodišče prve stopnje je o ugovornih navedbah zastavnih dolžnikov pravilno odločalo na podlagi 55. člena ZIZ. Presojalo je, ali sta zastavna dolžnika izkazala obstoj pravno upoštevnih razlogov, ki so primeroma našteti v citiranem členu ZIZ, torej ali sta izkazala obstoj kakšnega razloga, ki bi preprečil predmetno izvršbo oziroma izkazal morebitno prenehanje terjatve. Zastavna dolžnika sta tako v ugovoru kot v pritožbi mnenja, da je notarski zapis opr. št. SV 667/2002 z dne 20. 12. 2002, ki predstavlja izvršilni naslov, ničen, ter da posledično upniku ne dolgujeta ničesar. Glede na dejstvo, da upnik razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, ki (še) ni bil razveljavljen ali izrečen za ničnega, kar v ugovoru nenazadnje priznavata sama zastavna dolžnika, je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnika nista izkazala nobenega izmed ugovornih razlogov primeroma naštetih v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in povzema njegove razloge, navedene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ko le to pojasnjuje, da samo dejstvo, da sta dolžnika vložila tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa ter izbrisno tožbo, ni upošteven ugovorni razlog. V izvršilnem postopku sodišče ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznosti, ki izhajajo iz njega, le prisilno izvrši. V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi, tako ni bilo podlage za ugoditev ugovoru, saj sta zastavna dolžnika celo sama navedla, da je postopek pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v katerem zahtevata ugotovitev ničnosti notarskega zapisa, ki je v obravnavanem primeru izvršilni naslov, ter izbris vknjiženih hipotek na posameznih delih stavb, še v teku. Na podlagi navedenega je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zastavnih dolžnikov pravilna (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

10. Pritožba s svojimi izvajanji, ko zastavna dolžnika ponovno izpostavljata, da sta vložila tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa ter izbrisno tožbo, ter menita, da mora tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti paziti na ničnost notarskega zapisa, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Ob tem je pojasniti, da pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti na okoliščino, ali je notarski zapis izvršilni naslov po določbi 20.a člena ZIZ (obstoj in primernost izvršilnega naslova), vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pa se morajo uveljavljati s posebno tožbo, ki pa ne zadrži izvršitve(2). Ker notarski zapis, ki v obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov, še ni bil spremenjen ali izrečen za ničnega, zavezuje takšen kot je. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo upnikovemu predlogu za izvršbo, ugovor zastavnih dolžnikov pa pravilno zavrnilo. Dodati je, da sodišče druge stopnje kakršnihkoli oblikovnih pomanjkljivosti notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ ni zasledilo, prav tako pa iz podatkov notarskega zapisa ni bilo ugotovljeno očitno nasprotje s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbena izvajanja zastavnih dolžnikov so glede na navedeno neutemeljena.

11. Ker je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zastavnih dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe

12. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe. Po preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo 71. člen ZIZ. Sodišče druge stopnje se v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje na razloge sodišča prve stopnje in kot pravilen povzema njegov zaključek, da sta zastavna dolžnika izkazala, da sta vložila tožbo na ugotovitev ničnosti neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, kakor tudi ugovor zastavnih dolžnikov, kar je v skladu s 4. in 5. točko prvega odstavka 71. člena ZIZ eden izmed pogojev za odlog izvršbe, nista pa izkazala za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da bi bila ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga nastala upniku. Okoliščine, katere sta izpostavljala ter dejstva, na katera sta se sklicevala v predlogu in ki jih pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzema sodišče prve stopnje (točka 6 obrazložitve), tudi po oceni sodišča druge stopnje ne izkazujejo, da bi zastavnima dolžnikoma nastala težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda, ter da bi bila ta večja od tiste, ki bi zaradi odloga nastala upniku. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, kar pravilno pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, namreč ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Pa tudi sicer prihodki in dobiček upnika za leto 2012 (predlog pa je bil vložen maja 2014), sami po sebi niso pokazatelj, da upnik svoje obveznosti do zastavnih dolžnikov, v kolikor bi slednja uspela s tožbo na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova ter izbris vknjiženih hipotek, v primeru že realizirane prodaje nepremičnin zastavnih dolžnikov, ne bi mogel izpolniti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje predlog zastavnih dolžnikov za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo.

13. Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Dolžnik namreč težko nadomestljive škode, na katero se v pritožbi ponovno sklicuje, ni izkazal, pa tudi sicer takšna škoda, ki jo izpostavlja, ne predstavlja škode v smislu pravnega standarda po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Upoštevna škoda mora nastati oziroma se odraziti v nekih drugih dobrinah, čemur pa v obravnavanem primeru glede na navedbe v predlogu in pritožbena izvajanja dolžnika ni mogoče pritrditi. V tej zvezi je še izpostaviti, da sodišče ne sme samo iskati razlogov za verjetnost nastanka škodljivih posledic, tako da bi iz navedb in predloženih dokazov samo poiskalo relevantne podatke in jih nato tolmačilo ali celo samo dopolnilo trditveno in dokazno podlago, saj bi s tem kršilo razpravno načelo, po katerem v pravdnem postopku, kar se po 15. členu ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, postopajo sodišča. Pritožbena izvajanja, ki dejansko predstavljajo ponovitev navedb iz predloga za odlog, so glede na navedeno, neutemeljena.

14. Ob tem je dodati, da sta zastavna dolžnika v pritožbi opozorila na dejstvo, da ”upnik nima drugega premoženja”. Takšna pritožbena navedba zastavnih dolžnikov ni upoštevna, saj nista izkazala, da tega brez lastne krivde nista mogla uveljavljati že v ugovoru, zato sta s tem prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se pritožba zastavnih dolžnikov tudi zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 6. 2014 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

16. Zastavna dolžnika s pritožbama nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).

Op. št. (1) : Vesna Rijavec, Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo, 2010, št. 6-7, str. 1143. Op. št. (2) : Vesna Rijavec, Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo, 2010, št. 6-7, str. 1143.