Jedro

Določilo 221v. člena ZFPPIPP je umeščeno v oddelek ZFPPIPP 4.8 – Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo. Pravila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave so urejena v oddelku 4.7. ZFPPIPP in v 221a. členu ZFPPIPP je določeno, da je postopek poenostavljene prisilne poravnave dovoljeno voditi nad mikro in majhno družbo (kar je pritožnik) ter nad podjetnikom posameznikom. V 221b. členu ZFPPIPP so tudi določena pravila, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo iz splošnih določb o prisilni poravnavi. Med njimi ni določbe 221v. člena ZFPPIPP, kar je tudi sistemsko logično, saj pravila od 221h. do 221z. člena ZFPPIPP veljajo le za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo, kar pa pritožnik ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 5) predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrglo.

2. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik (red. št. 6), ki smiselno navaja razloge napačne uporabe materialnega prava in postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in izda sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je dne 15. 6. 2015 (redna št. 1) vložil dolžnik, izhaja, da se dolžnik po določilih 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) uvršča med majhne družbe. Navedel je tudi, in kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje, da je nad dolžnikom pod opr. št. St 2011/2010 že tekel postopek prisilne poravnave, ki je bila potrjena s sklepom St 2011/2010 z dne 23. 8. 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je po določbi 221c. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, po kateri predlog za prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevaje dolžnikove navedbe, da še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave, predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave zavrglo (2. točka petega odstavka 153. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnik nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 221v. člena ZFPPIPP, ki dopušča predlog za prisilno poravnavo tudi, če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave in sicer, če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50% vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Navaja, da sta pri njem oba zgoraj navedena pogoja izpolnjena. Pritožnik namreč spregleda, da je določilo 221v. člena ZFPPIPP umeščeno v oddelek ZFPPIPP 4.8 – Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo. Pravila, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave so urejena v oddelku 4.7. ZFPPIPP in v 221a. členu ZFPPIPP je določeno, da je postopek poenostavljene prisilne poravnave dovoljeno voditi nad mikro in majhno družbo (kar je pritožnik) ter nad podjetnikom posameznikom. V 221b. členu ZFPPIPP so tudi določena pravila, ki se v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporabljajo iz splošnih določb o prisilni poravnavi. Med njimi ni določbe 221v. člena ZFPPIPP, kar je tudi sistemsko logično, saj pravila od 221h. do 221z. člena ZFPPIPP veljajo le za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo, kar pa pritožnik ni.

6. Pritožba tako ni utemeljena in odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Višje sodišče je ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).