Jedro

Odločitev o procesni legitimaciji oziroma o obstoju pravnega nasledstva drugega nasprotnega udeleženca po družbi C., v ničemer ne posega v položaj tretjega nasprotnega udeleženca. Sprejeta odločitev ne prejudicira končne odločitve oziroma v ničemer ne poslabšuje njegovega položaja glede končne presoje, ali je lastnik posameznih delov, za katera trdi, da pripadata njemu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

II. Drugi in tretji nasprotni udeleženec sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da kot pravna naslednica drugega nasprotnega udeleženca družbe „C.“ družbena lastnina, v tem postopku nastopa družba T., d. d., L. (I. točka izreka) in razrešilo skrbnico za posebni primer neznanih pravnih naslednikov drugega nasprotnega udeleženca naloge, naložene v tem postopku s sklepom z dne 11. 7. 2017 (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izpodbijanega sklepa se pritožuje tretji nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in po potrebi zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša pritožbene stroške. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, ker je iz ugotovljenih dejstev o singularnem pravnem nasledstvu, tj. da je drugi nasprotni udeleženec kupil poslovni prostor št. 121, čigar prvotni lastnik je bila družba C., ugotovilo obstoj univerzalnega pravnega nasledstva. To je po njegovem mnenju storilo s tem, ko pravnega nasledstva ni omejilo na posamezni del stavbe, temveč je odločilo, da drugi nasprotni udeleženec v tem postopku nastopa kot pravni naslednik družbe C. To implicira, da je drugi udeleženec vstopil v vsa razmerja oziroma vse pravice in obveznosti družbe C. v zvezi s stavbo, ki je predmet tega postopka. Meni, da je s tem zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, saj izpodbijana točka sklepa nasprotuje njegovim razlogom. Poudarja, da drugi udeleženec uveljavlja lastninsko pravico na delih stavbe 000-987-116 in 000-987-117 (pavšalno, zgolj z zemljiškoknjižnima izpiskoma) in na poslovnem prostoru št. 121 (z dvema pogodbama), medtem ko (singularno) nasledstvo izkazuje zgolj glede poslovnega prostora št. 121, ne omenja pa nobenih dejstev, ki bi nakazovala na univerzalno pravno nasledstvo. Opozarja na to, da družba C. s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa ne bi bila več udeleženka predmetnega postopka, pri čemer se v postopku še ni konkretizirano izjavila.

3. Drugi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Etažna lastnina na stavbi z naslovoma Č. ulica in D. ulica, L., z ID znakom 000-987, je bila delno že vzpostavljena, predmet tega postopka je preostali, še nerazdeljeni del. Predlagatelji so v predlogu za vzpostavitev etažne lastnine kot nasprotnega udeleženca navedli družbo T., d. d., (zdaj drugi nasprotni udeleženec) kot pravnega naslednika Podjetja „C.“ iz Srbije, ki je prenehal obstajati in je v zemljiško knjigo vpisan kot (so)lastnik nerazdeljenega dela (v zemljiško knjigo vpisanega dela z ID znakom 000-987-9999, ki predstavlja nevpisane dele stavbe, in že vpisanih posameznih delov z ID znakoma 000-987-116 in 000-987-117). Sodišče je predlagatelje pozvalo, naj izkažejo pravno nasledstvo ali predlagajo skrbnika za poseben primer. Ker niso razpolagali z dokazi o pravnem nasledstvu niti sodišče sámo ni moglo ugotoviti pravnih naslednikov, je postavilo skrbnico za poseben primer. Kasneje v postopku je družba T., d. d., sodišču sporočila, da je pravna naslednica družbe „C.“ družbena lastnina, svoje lastništvo v stavbi pa izkazovala s Pogodbo o (za)menjavi nepremičnin z dne 15. 7. 1991 in Prodajno pogodbo z dne 2. 10. 1999. 6. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep z vsebino, povzeto v 1. točki obrazložitve tega sklepa. V I. točki izreka je odločilo o procesni legitimaciji oziroma o obstoju pravnega nasledstva drugega nasprotnega udeleženca po družbi C., kar pa v ničemer ne posega v položaj tretjega nasprotnega udeleženca. Ugotovilo je torej (le), da iz navedb drugega nasprotnega udeleženca in navedenih pogodb verjetno izhaja, da je pravni naslednik družbe C., ni pa (še) meritorno odločilo v zadevi.

7. Pritožba ima sicer prav, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je drugi nasprotni udeleženec v celoti vstopil v pravni položaj svojega predhodnika, torej glede vseh delov v stavbi, na katerih je vpisana njegova (so)lastninska pravica, a pritožnik za presojo utemeljenosti tega pritožbenega očitka nima pravnega interesa. Tudi če bi bil utemeljen, to ne bi vplivalo na njegov pravni položaj. Obenem velja poudariti, da sprejeta odločitev ne prejudicira končne odločitve oziroma v ničemer ne poslabšuje njegovega položaja glede končne presoje, ali je lastnik posameznih delov 000-987-116 in 000-987-117, za katera trdi, da pripadata njemu.

8. Ker je skrbnica za poseben primer imela možnost vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep in se s tem opredeliti do izpodbijane odločitve, je nadalje odveč pritožnikova bojazen, da se bo družbo C. s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa izločilo iz postopka, ne da bi se imela možnost izjaviti. S temi pritožbenimi navedbami pa pritožnik (spet) skrbi za tuj pravni položaj in ne za lastnega.

9. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjskega sklepa pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je bilo treba pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; tretji nasprotni udeleženec mora sam kriti stroške svoje neuspele pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP), drugi nasprotni udeleženec pa zato, ker stroški odgovora na pritožbo glede na njegovo vsebino, vsebino pritožbe in razloge izpodbijanega sklepa ne ustrezajo kriteriju potrebnosti (155. člen ZPP).