P-1/02

20. 6. 2002

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Grosupljem, na seji dne 20. junija 2002

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 41/1, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 322 k.o. Ž. Z., je pristojna Upravna enota Grosuplje.

Obrazložitev

A.

1.A. A. je pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 41/1, vpisane pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 322 k.o. Ž. Z. Upravna enota Grosuplje se je s sklepom št. 351-672/93-PM z dne 17. 10. 2001 izrekla za stvarno nepristojno za odločanje o delu zahtevka, ker naj bi del navedene parcele v izmeri 535 m2 prešel iz zasebne v družbeno lastnino na podlagi kupne pogodbe z dne 17. 4. 1961. Zato je zadevo v delu, ki se nanaša na navedeni del nepremičnine odstopila sodišču.

2.Okrajno sodišče v Grosupljem v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da je bila nepremičnina parc. št. 41/1 podržavljena z odločbo Občinskega ljudskega odbora Grosuplje št. 03/1-1720/2 z dne 16. 9. 1959. Kupna pogodba, ki je nadomeščala razlastitev, naj bi se nanašala na del te nepremičnine, odmerjen z delilnim načrtom z dne 24. 3. 1958. Iz same pogodbe naj ne bi bilo razvidno, ali je imela prodajalka na tem delu nepremičnine lastninsko pravico. Iz kronologije dogodkov pa naj bi bilo razvidno, da je cela parc. št. prešla v državno last že z navedeno odločbo iz leta 1959, t.j. na podlagi predpisa iz 9. točke 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), in ne šele s kupno pogodbo iz leta 1961. Zato Okrajno sodišče v Grosupljem meni, da je za odločanje o denacionalizaciji celotne nepremičnine z navedeno parc. št. pristojna odločati Upravna enota in ne sodišče.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.V 9. točki 3. člena ZDen določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 - v nadaljevanju ZNNZGZ), upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Člen 38 ZNNZGZ je namreč določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi kasnejši zakoni so bili lahko podlaga za odvzem stavbnih zemljišč, tj. za odvzem pravice uporabe na stavbnih zemljiščih.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve citirane odločbe). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, pa pride v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve).

6.Iz navedenega je razvidno, da je za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ.

7.V obravnavanem primeru je bilo za določitev pristojnosti treba odgovoriti na vprašanje, na podlagi katerega pravnega temelja je bila podržavljena nepremičnina parc. št. 41/1, vpisana pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 322 k.o. Stranska vas: na podlagi ZNNZGZ ali na podlagi kupne pogodbe z dne 17. 4. 1961.

8.Navedena kupna pogodba je nadomeščala razlastitev in se je nanašala na del parc. št. 41/1 in sicer v izmeri 535 m2. Iz pogodbe je razvidno, da naj bi bil ta del parcele odmerjen z delilnim načrtom dne 24. 3. 1958. Iz same pogodbe pa ni razvidno, ali je imela prodajalka na tem delu nepremičnine lastninsko pravico.

9.Iz odločbe Občinskega ljudskega odbora št. 3/1-1720/2 z dne 16. 9. 1959 je razvidno, da gre za odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da so bila z uveljavitvijo ZNNZGZ dne 26. 12. 1958 nacionalizirana in so postala družbena last vsa, v tej odločbi navedena zazidana in nezazidana gradbena zemljišča. Med temi zemljišči je pod točko 80 navedena tudi parcela št. 41/1 v izmeri 2 720 m2. Iz kopije zemljiškoknjižnega vložka št. 322 je razvidno, da je imela nepremičnina s to parc. št. ob uveljavitvi ZNNZGZ natanko takšno površino. Iz listin v spisu št. N 33/2001 pa ni razvidno, da bi se pred nacionalizacijo nepremičnine parc. št. 41/1 od nje oddelil del v izmeri 535 m2, ki zaradi tega ne bi bil zajet z nacionalizacijo.

10.Zato je pravilna ugotovitev Okrajnega sodišča, da je celotna nepremičnina parc. št. 41/1 postala družbena lastnina že pred sklenitvijo kupne pogodbe. Kupna pogodba z dne 17. 4. 1961, sklenjena namesto razlastitve, se je torej lahko nanašala le na prenos pravice uporabe na odmerjenem delu nepremičnine. Kupnina, plačana namesto odškodnine za razlastitev, pa je v denacionalizacijskih postopkih lahko relevantna le v okviru odločanja o upoštevanju že plačane odškodnine za podržavljeno premoženje.

11.Iz navedenega je razvidno, da je bila nepremičnina parc. št. 41/1 podržavljena na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji cele nepremičnine pristojna Upravna enota Grosuplje.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić