Jedro

Zbornični prispevek se odmeri vsakemu (so)lastniku kmetijskega zemljišča samostojno od njegovega katastrskega dohodka. Članstva v Odvetniški zbornici pri odmeri prispevka ni mogoče upoštevati.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije odločila, da se tožniku kot zavezancu odmeri zbornični prispevek za leto 2002 v znesku 2.000,00 SIT. Iz obrazložitve izhaja, da znaša tožnikov katastrski dohodek 28.264,67 SIT in to je tudi osnova za odmero zborničnega prispevka. Tožniku se odmeri najnižji zbornični prispevek v znesku 2.000,00 SIT, saj je stopnja zborničnega prispevka 3 % od osnove, s tem, da znesek odmerjenega prispevka ne sme biti nižji od 2.000,00 SIT. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojo odločbo, št. ... z dne 14. 2. 2008. Svojo odločitev utemeljuje z določbo 9. člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (ZKGZ, Uradni list RS, št. 41/1999 s spremembami), po kateri so obvezni člani zbornice vse tiste fizične osebe, ki kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih zemljiških in gozdnih zemljišč dosega v letu 2002 najmanj 21.800,00 SIT. Za vsako osebo, ki je lastnik kmetijskega zemljišča pa šteje, da opravlja kmetijsko dejavnost – saj je dolžna poskrbeti za obdelavo zemljišča po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/1996 s spremembami) – in da je iz tega naslova dobila katastrski dohodek po Zakonu o opravljanju katastrskega dohodka (ZUKD, Uradni list SRS, št. 23/76 s spremembami) ter je zato tudi zavezanka za davek o dohodka iz kmetijstva po Zakonu o dohodnini. Tožnik je bil v času odmere zborničnega prispevka lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, na osnovi katerih mu je bil odmerjen katastrski dohodek. Navedeno dejstvo je prvostopni organ pravilno upošteval pri odmeri zborničnega prispevka za leto 2002 in le-tega odmeril za pritožnikov delež lastništva na kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Iz vsega navedenega izhaja, da je pritožnik obvezen član zbornice, saj izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za obvezno članstvo v zbornici in za plačilo zborničnega prispevka za leto 2002. Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju tožnika Kmetijsko gozdarska zbornica z načinom zaračunavanja pavšalnega zneska, kot je to storila v tožnikovem primeru, ustvarja neupravičeno premoženjsko korist, saj bi v primeru, ko bi zaračunala 3 % od skupnega katastrskega dohodka bil ta manjši, sedaj pa od solastnikov dobi zbornični prispevek, ki je v skupnem znesku višji. Zatrjuje, da bi Kmetijsko gozdarska zbornica lahko zahtevala zbornični prispevek le od enega od solastnikov, praviloma od tistega, ki opravlja kmetijsko dejavnost, ali pa od katerega drugega, ti pa bi to med seboj poračunali. Tožnik je že član odvetniške zbornice, zato meni, da je v primerjavi s člani drugih zbornic v neenakopravnem položaju in da je takšna odločitev v nasprotju s 14. členom Ustave RS. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi nasprotuje temu, da se zbornični prispevek odmeri vsakemu solastniku kmetijskega zemljišča samostojno od njegovega katastrskega dohodka v višini 3 % od osnove oziroma najmanj 2.000,00 SIT. Sodišče takšnemu ugovoru ne pritrjuje. Zbornični prispevek plačujejo obvezno člani zbornice (drugi odstavek 22. člena ZKGZ), to pa so med ostalim tudi fizične osebe, ki kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in njihov katastrski dohodek dosega predpisan znesek, za leto 2002 je to 21.800,00 SIT. Kmetijska zbornica torej združuje člane, ki so, kot izhaja iz 8. člena ZKGZ, fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. in 10. člena ZKGZ. Za članstvo torej ni relevantna enota – zaključeno kmetijsko zemljišče ali kmetijsko gospodarstvo – ampak je to oseba, v obravnavanem primeru oseba po 1. alinei prvega odstavka 9. člena ZKGZ. Pri tem pa ni bistveno ali je takšna oseba lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča ali gozda. Za lastnika in solastnika kmetijskih zemljišč ali gozda pa velja, da opravljata kmetijsko dejavnost – solastnik na sorazmernem idealnem deležu svojega zemljišča – in sta zato v skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o dohodnini (ZDoh, Uradni list RS, št. 71/1993 s spremembami), veljavnega v letu 2002, zavezanca za dohodnino, razen če izkažeta, da sta pravico uporabe na podlagi pravnega naslova prenesla na koga drugega. Ker je tožnik solastnik kmetijskega zemljišča, kateremu je odmerjen katastrski dohodek v izpodbijani odločbi navedenem znesku in ne zatrjuje, da je na osnovi pravnega posla te nepremičnine dal v uporabo komu drugemu, kar vse med strankama ni sporno, je samostojni zavezanec za plačilo zborničnega prispevka, ki se v skladu s tretjim odstavkom 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice za leto 2002 (Uradni list RS, št. 12/2002, 103/2002) odmeri v najmanjšem možnem znesku 2.000,00 SIT.

Navedeni sklep je v 8. členu določal tudi, kako se odmeri delež zborničnega prispevka zavezancem, ki so sočasno člani Gospodarske zbornice Slovenije ali Obrtne zbornice Slovenije, katerim se lahko pod tam določenimi pogoji zmanjša prispevek. Tožnik zatrjuje, da bi podobno moralo veljati tudi za člane Odvetniške zbornice. Glede tega pa sodišče pojasnjuje, da bi bilo to mogoče, če bi o tem obstajal dogovor med zbornicama. Posamezne zbornice se lahko med seboj dogovorijo, da se tistim članom, ki so člani obeh zbornic, to pri odmeri zborničnega prispevka upošteva. Če takšnega dogovora ni, to seveda ni mogoče. Med Kmetijsko gozdarsko zbornico in Odvetniško zbornico takšnega dogovora ni, zato tožnikovega dvojnega članstva pri odmeri zborničnega prispevka ni mogoče upoštevati. Po obrazloženem pa izpodbijana odločitev tudi ni v nasprotju s 14. členom Ustave RS, kot zatrjuje tožnik.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006).

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem nosi vsaka stranka svoje stroške postopka, v primeru če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi.