Jedro

Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov, s tožbenim zahtevkom za vrnitev stvari proti njej tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v spornem stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oz. da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice, tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino ne more uspeti.

Sprememba tožbe je mogoča le do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta toženki dolžni opustiti vsakršni poseg v lastninsko in stvarno pravico tožnice na nepremičnini, vpisano s sklepom opr. št. Dn ... pri zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kranju, opustiti vsakršno obremenjevanje tožnice, pa tudi, da sta toženi stranki dolžni nepremičnino izprazniti v roku enega meseca, vrniti ključe in predati nepremičnino v funkcionalnem stanju ter poravnati dolg v višini 1.700,000 EUR in vsa ostala možna plačila. Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 80.000,00 EUR z vsemi davki in obveznostmi ter najemnine za čas nezakonite uporabe nepremičnine. Tožeči stranki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 734,51 EUR.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da odločitev sodišča izpodbija v celoti in da vztraja pri svojem tožbenem zahtevku. Dodatno pa zahteva, da se izbriše služnostna pravica iz zemljiške knjige za nepremičnino in predlaga pridobitev dokazov s poizvedbami pri Ministrstvu za notranje zadeve.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je lastnica stanovanja št. 7 v II. nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu C. 1, T. V njem prebiva drugotoženka, ki ima v zemljiški knjigi vpisano dosmrtno služnostno pravico stanovanja (1), medtem ko prvotoženka v stanovanju ne prebiva.

Tožnica primarno zahteva vrnitev stanovanja in opustitev kakršnihkoli posegov v njeno lastninsko pravico, ter plačilo neplačanih dolgov.

Varstvo lastninske pravice lahko lastnik zahteva proti vsakomur, ki mu njegovo stvar odvzame (2) ali pa vanjo poseže na drug način (3).

S tožbenim zahtevkom pa lastnik ne more uspeti proti tistemu, ki ima veljaven pravni naslov za posest njegove stvari (4) oziroma za drug poseg v njegovo lastninsko pravico.

Ker ima drugotoženka za posest in uporabo stanovanja tožnice veljaven pravni naslov (služnost stanovanja), saj njegove veljavnosti tožeča stranka ni uspela izpodbiti, s tožbenim zahtevkom na vrnitev stvari tožnica ne more uspeti. Ker prvotoženka v stanovanju ne prebiva in ga ne zaseda, tožnica s tovrstnim zahtevkom tudi proti njej ne more uspeti. Ker tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi drugotoženka sporno stanovanje uporabljala izven meja svoje služnostne pravice stanovanja oziroma da bi toženki kako drugače posegli v lastnino tožnice (saj jima očita le, da brez njenega dovoljenja vstopata v stanovanje in ga uporabljata), tudi s tožbenim zahtevkom na opustitev vsakršnih drugačnih protipravnih posegov v njeno lastnino (ki jih tudi ne konkretizira) ne more uspeti.

Tožeča stranka zahteva tudi, da toženi stranki poravnata svoje dolgove v zvezi z uporabo stanovanja, za svoje trditve pa ne poda ustrezne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ugoditi njenemu tožbenemu zahtevku, saj ne trdi, da bi plačala upnikom obveznosti toženk. Ker utemeljenost njenega tožbenega zahtevka (kot tudi zahtevka za izplačilo tržne vrednosti stanovanja – 80.000,00 EUR z vsemi davki in obveznostmi ter najemnino ves čas nezakonite uporabe nepremičnine) ne izhaja iz nobene pravne podlage (ker je drugotoženka stanovanje uporabljala na podlagi veljavnega pravnega naslova, ni niti njene neupravičene obogatitve, kakšna koli obveznost plačila toženk pa tudi ni bila dogovorjena s pravnimi posli), je bilo potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi v tem delu zavrniti.

Tožnica v pritožbi dodatno zahteva izbris služnostne pravice drugotožene stranke iz zemljiške knjige, česar s pritožbo ne more doseči. Uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega je sprememba tožbe, ki je mogoča le do konca glavne obravnave (5). Ponavlja pa tudi dokazni predlog za opravo poizvedb pri Ministrstvu za notranje zadeve o vseh kršitvah sodnega osebja, sorodstva, toženih strank in kazenskih postopkih. Tožeča stranka je dolžna konkretizirano navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (1. odstavek 180. člena in 212. člen ZPP), ter navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka (substanciran dokazni predlog). Tako imenovanih informativnih dokazov sodišče ne le ni dolžno izvajati, temveč jih niti ne sme izvajati, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (2. člen ZPP), zato z opustitvijo tega dokaza sodišče ni kršilo pravic pravdnega postopka.

Ker pri presoji izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, glede na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

(1)Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine, tako da se ohranja njegova substanca (247. člen Stvarnopravega zakonika – SPZ; Ur. l. RS, št. 87/2002).

(2) Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari (1. odstavek 92. člena SPZ).

(3) Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje (1. odstavek 99. člena SPZ).

(4) 93. člen SPZ.

(5) 184. člen ZPP.