Jedro

Ker je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, predmetni elaborat ureditve meje pa izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica kot lastnica v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02112-2999/2013-31 s 4. 10. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1029,68 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v katastrski občini ... kot urejene evidentiral dele mej v izreku navedenih parcel s sosednjimi parcelami oziroma njihovimi dotikališči ter odločil, da sta grafični prikaz urejenih delov meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je A. 22. 11. 2013 pri prvostopenjskemu organu vložila zahtevo za evidentiranje urejenih mej v izreku navedenih parcel. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru1 (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje B. in potrdil odgovorni geodet. Navaja, da je v tej zadevi šlo za odločanje v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča I U 411/2016 s 16. 3. 2017 ter da se tožnica na mejni obravnavi 19. 11. 2014 s potekom predlagane meje ni strinjala, zato je organ 11. 3. 2015 razpisal ustno obravnavo, iz zapisnika katere je razvidno, da so meje parcel št. 2846, 2849, 2903/1, 2903/2, 2717, 2929/1, 2931/1 in 2930/2 tudi po izvedeni obravnavi ostale sporne. Iz tega razloga je v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZEN tožnico pozval, da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje. Po poizvedbi na sodišču je ugotovil, da je tožnica pri pristojnem Okrajnem sodišču v Ljubljani začela ustrezen postopek za sodno ureditev meje, ki se je vodil pod opr. št. N 241/2015, in sicer le za ureditev meje med parcelo št. 2903/2 in sosednjo parcelo št. 3698, ne pa tudi za ostale sporne meje parcel, za katere je bila tožnica prav tako pozvana na začetek sodnega postopka ureditve meje. V ponovljenem upravnem postopku je prvostopenjski organ pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ponovno preveril stanje zadeve N 241/2015 in prejel informacijo, da je s sklepom z 8. 7. 2015, ki je postal pravnomočen 14. 10. 2015, sodišče odločilo, da se predmetni predlog šteje za umaknjenega in se postopek ustavi. Tako je organ v skladu s četrtim oziroma šestim odstavkom 39. člena ZEN štel, da se tožnica s potekom predlagane meje strinja. Preveril je še, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi ter njeni dopolnitvi med drugim navaja, da se grafični prikaz, priložen izpodbijani odločbi, razlikuje od skice, ki ji je bila dana po mejni obravnavi ter tam "ni prikazanih točk, katere je geodet uporabil pri svoji izmeri za vklop". Iz odločbe tudi ni razvidno, da se površina parcel, katerih meja se je urejala, ni spremenila. Izpostavlja, da ji „ni bil omogočen vpogled v spis ter DKN“. Smiselno uveljavlja neobrazloženost odločbe. Poudarja, da sama ni nikoli podpisala pooblastila A. za opravo parcelacije ter da se tudi ni strinjala s potekom meje, ker ji ni bil natančno predstavljen. Meni, da je parcelacija nedopusten poseg v lastninsko pravico, poleg tega pa tudi sprememba vrste rabe pomeni popolno razvrednotenje nepremičnin. Predlaga svoje zaslišanje ter zaslišanje direktorja C., A. in vseh odgovornih geodetov, ki so opravljali meritve na teh parcelah, ki naj parcelacijo pisno pojasnijo. Izpodbijana odločba ne vsebuje podatka, ali se predlagane meje razlikujejo od podatkov zemljiškega katastra. Navaja, da je še vedno vložen sodni postopek za določitev meje. Izpostavlja, da je geodet na ustni obravnavi zgolj pokazal, kje naj bi potekala meja, ni pa pojasnil razlogov za takšno odločitev. Meni, da je izpodbijana odločba nična, ker ne vsebuje vseh obveznih sestavin po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP); podrejeno nezakonita, ker se je ne da preizkusiti. Smiselno sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in ugotovi ničnost izpodbijane odločbe; podrejeno naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka in stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

6. Tožnica v vlogi s 25. 9. 2019 dodatno pojasnjuje tožbene navedbe ter vztraja pri tožbi in dokaznih predlogih.

**Odločitev Vrhovnega sodišča o tožničini reviziji**

7. To sodišče je s sodbo I U 1425/2018 z 9. 7. 2020 tožbo zavrnilo. Vrhovno sodišče pa je tožničini reviziji s sklepom X Ips 62/2021 s 3. 11. 2021 ugodilo ter sodbo Upravnega sodišča I U 1425/2018 z 9. 7. 2020 razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

**Glede datuma odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožničinemu pooblaščencu vročen 9. 3. 2022. Toženka in stranke z interesom se naroka za glavno obravnavo kjub pravilnemu vabljenju niso udeležile.

9. Dne 14. 3. 2022 je sodišče prejelo tožničino vlogo, naslovljeno "Zapisnik", ki je bila oddana priporočeno po pošti 10. 3. 2022, torej v roku za podajo pripomb na prepis zapisnika glavne obravnave.2 Zato je tožničinega pooblaščenca z dopisom I U 1658/2021-105 s 23. 3. 2022 pozvalo, naj v roku 3 dni sporoči, ali je tožničino vlogo razumeti kot pripombe na prepis zvočnega posnetka zapisnika o naroku za glavno obravnavno z 2. 3. 2022. Tožničin pooblaščenec je sodišču z vlogo z 31. 3. 2022, ki jo je sodišče prejelo 4. 4. 2022, sporočil, da tožničina vloga, ki jo je sodišče prejelo 14. 3. 2022, ne predstavlja pripomb na prepis zvočnega posnetka naroka z 2. 3. 2022. 10. Tako je sodišče, ko je razjasnilo vprašanje, ali so bile podane pripombe na prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, sodbo izdalo 7. 4. 2022. **Dokazni sklep**

11. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v vse listine, ki jih je tožnica predložila v upravnem sporu (priloge A1 do A3 in A5 do A7) ter v vse listine upravnega spisa zadeve.

12. Tožničina dokazna predloga za njeno zaslišanje in zaslišanje priče Č. Č. pa je kot prepozna zavrnilo, saj tožnica glede na podatke upravnega spisa teh dokaznih predlogov tekom upravnega postopka ni podala, sama pa, kljub izrecnemu pozivu sodišča na naroku za glavno obravnavo 2. 3. 2022, ni pojasnila konkretno kdaj in na kateri listini v upravnem postopku je takšna dokazna predloga podala. Tako sodišče zaključuje, da gre za nedopustno tožbeno novoto po 52. členu ZUS-1.3 Sicer pa izvedba teh dokazov, kot bo podrobneje ponazorjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe, za odločitev v zadevi niti ni potrebna.4

13. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

K I. točki izreka

14. Tožba je utemeljena.

15. Med strankami je sporno evidentiranje delov urejene meje parcel št. 2717, 2930/1, 2930/2, 2903/1, 2903/2, katerih lastnica je tožnica, ter parcel št. 2849 in 2929/1, katerih solastnica je tožnica, s sosednjimi parcelami, vse k.o. ..., kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Tožnica v tožbi smiselno ugovarja, da meja med parcelami ne poteka tako, kot je bila predlagana v elaboratu ureditve meje in potrjena z izpodbijano odločbo ter da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da se površina parcel, katerih meja se je v tem postopku urejala, ni spremenila.

16. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZEN geodetska uprava po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje preizkusi, ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Če elaborat ureditve meje ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava vlagatelja zahteve za evidentiranje urejene meje pozove, da ga v določenem roku dopolni, če ga ne, mora zahtevo zavreči (drugi odstavek te določbe ZEN).

17. Pogoj za nadaljnji postopek, ki ga ureja ZEN v določbah 38. člena (udeležba na ustni obravnavi) in 39. člena (ureditev meje v primeru spora), je torej ustreznost elaborata ureditve meje.

18. Elaborat ureditve meje je v ZEN urejen v 29. členu, ki v drugem odstavku določa, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, ta pa se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Iz elaborata mora biti razvidno tudi, katere podatke je geodetsko podjetje uporabilo za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra (zadnji stavek drugega odstavka 30. člena ZEN). Tretji odstavek 29. člena ZEN pooblašča ministra za podrobnejšo določitev sestavin elaborata ureditve meje.

19. Minister za okolje in prostor je med drugim tudi na tej podlagi sprejel Pravilnik, ki v 7. členu določa sestavine elaborata, med katerimi je izračun površin parcele sestavina elaborata, če je za posamezen elaborat tako določeno s tem pravilnikom. Ta glede elaborata ureditve meje v tretjem odstavku 8. člena določa, da je sestavina elaborata ureditve meje tudi izračun površine parcele, če je meja urejena ali če izračun površine parcele zahteva stranka kljub temu, da je urejen le del meje. Prav tako prvi odstavek 20. člena Pravilnika (ki sodi v podpoglavje z naslovom „Vsebina sestavin elaborata“) določa, da se površina parcele izračuna, če ureditev meje in izračun površine zahteva lastnik parcele.

20. Kot je navedlo Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 62/2021, je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit. Kot izhaja iz prej citiranih določb ZEN in Pravilnika, je del zakonitega postopka tudi zahteva, da elaborat ureditve dela meje vsebuje vse predpisane sestavine, med katere, kadar gre za urejanje dela meje, sodi tudi izračun površine parcele, če stranka to zahteva.5

21. Sodišče glede na podatke upravnega spisa zadeve ugotavlja, da je tožnica tekom upravnega postopka od upravnega organa, pa tudi od geodetskega podjetja B., d. o. o., zahtevala izračun površine parcel. V dopisu s 13. 1. 2014, naslovljenem na geodetsko podjetjeT., d.o.o., je tako zaprosila za fotokopijo zapisnika z 19. 11. 2014, skico terenske meritve ter izrecno tudi za izračun površin parcel, katerih del meje se je urejal. V dopisu z 9. 1. 2015 pa je upravni organ prosila, da ji pošlje seznam spremenjenih parcel po naročilu A. ter pisno obrazložitev, zakaj in kako so se parcele spremenile. S tem, ko je v citiranem dopisu navedla, da želi obrazložitev, kako so se parcele (in katere) spremenile, je po presoji sodišča dovolj določno navedla, da zahteva izračun (spremembe) površine parcel. Vendar pa elaborat ureditve meje takšnega izračuna parcel ne vsebuje.

22. Tako je že iz podatkov upravnega spisa razvidno, da je tožnica v upravnem postopku zahtevala izračun površine parcel, katerih del meje se je urejal. Zato izvedba dokazov za zaslišanje tožnice in priče odgovornega geodeta Č. Č., ki ju je tožnica predlagala prav v zvezi z dokazovanjem, da je že v upravnem postopku zahtevala izračun površine parcel, glede na podatke upravnega spisa niti ni potrebna.

23. Ker je, kot prej navedeno, kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, kot rečeno pa predmetni elaborat ureditve meje izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica, kot lastnica, v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.

24. Ker je organ po povedanem nepravilno uporabil relevantne določbe ZEN in Pravilnika, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo skladno s tretjim odstavkom te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in o zadevi ponovno odločiti.

K II. točki izreka

25. Sodišče je tožnici na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 priznalo stroške za revizijo, s katero je uspela, in sicer v višini 750 točk na podlagi 5. točke tarifne št. 30 Odvetniške tarife (OT). Ni pa ji priznalo priglašenih stroškov za uvodni posvet stranke z odvetnikom in nagrade za predlog za dopustitev revizije, saj ne gre za samostojne storitve in so tako ti stroški vključeni v priznanem strošku za sestavo revizije. Pri priznanju priglašenih pavšalnih materialnih stroških je upoštevalo tretji odstavek 11. člena OT in iz tega naslova tožnici poleg 750 točk priznalo še 15 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša skupaj 459,00 EUR, povečano za 22 % DDV pa 559,98 EUR.

26. Ker je upravno sodišče tožbi v ponovljenem postopku ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena tudi do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov). Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se ji po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR.

27. Stroške v skupni višini 1029,68 EUR je toženka tožnici dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

28. Plačana sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

29. O stroških upravnega postopka, ki jih je tožnica prav tako priglasila, pa sodišče odloči le, če sodi v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), kar pa v obravnavanem primeru ni. Tako ti stroški predstavljajo nadaljnje stroške upravnega postopka.

1 Uradni list RS, št. 8/2007 in 26/2007. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 3 Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. 4 Glej: 22. točka obrazložitve te sodbe. 5 Glej: 19. točka obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 62/2021 s 3. 11. 2021.