Jedro

Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek in vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka izvršilnega naslova ne sodijo.

Dejstvo, da je predlagateljica predložila prevod etujih sodnih odločb do obrazložitve, ne pomeni, da je njen predlog nepopoln. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predlagateljica zahtevek za izterjavo neplačane preživnine vložila na podlagi Konvencije OZN z dne 30. 6. 1956, ki predlagateljem ne nalaga obveznosti predložitve celotnega prevoda tujih sodnih odločb, in da takšen zaključek izhaja tudi iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom I R 24/2017 z dne 26. 1. 2017 priznalo in razglasilo za izvršljivo sodbo Tretjega občinskega sodišča v Beogradu P 3696/97 z dne 6. 4. 1998, sodbo Tretjega občinskega sodišča v Beogradu P 1103/08 z dne 26. 10. 2009, sodbo Drugega temeljnega sodišča v Beogradu 1 P-2 663/15 z dne 18. 2. 2016 in sodbo Apelacijskega sodišča v Beogradu Gž2-529/16 z dne 23. 6. 2016. S sklepom I R 24/2017 z dne 5. 9. 2017 je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper že navedeni sklep o priznanju tuje sodne odločbe z dne 26. 1. 2017 ter odločilo o stroških postopka.

2. Nasprotni udeleženec je zoper sklep I R 24/2017 z dne 5. 9. 2017 vložil pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da v konkretnem primeru predlagateljica nima pravnega interesa po Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Ne strinja se s stališčem, da se bo vprašanje, ali je svoje preživninske obveznosti do predlagateljice poravnal, obravnavalo v izvršilnem postopku. Zmotna je ugotovitev, da predlagateljičina terjatev ni v celoti zastarana. V Republiki Srbiji preživninske obveznosti zastarajo v treh letih. Za to obdobje je vse obveznosti do predlagateljice poravnal. Ker je dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno, je materialno pravo zmotno uporabljeno. Ker sodišče ni upoštevalo ugovora, da ima vse obveznosti do predlagateljice poravnane in da predlagateljica ni sprožila izvršilnega postopka, je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne strinja se s stališčem, da je po 95. členu ZMZPP poudarek na pojmu pravnomočnosti in ne na obliki potrdila o pravnomočnosti. Predlagateljica bi morala predložiti potrdila pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti odločb po pravu države, v kateri so bile izdane. Ker predlagateljica ni predložila potrdil o pravnomočnosti v skladu s 95. členom ZMZPP, je njen predlog pomanjkljiv. V tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče se ni opredelilo do navedbe, da je pristojnost srbskih sodišč temeljila izključno na navezni okoliščini predlagateljičinega državljanstva. Čeprav je imel prijavljen naslov v Republiki Srbiji, je bil postopek v zvezi s sodbo Tretjega občinskega sodišča v Beogradu P 1103/08 izveden brez njegovega sodelovanja. To bi bilo razvidno iz celotnega prevoda navedene sodne odločbe. Ker predlagateljica ni predložila celotnih prevodov sodnih odločb, je kršila Konvencijo o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin z dne 23. 11. 2007 (v nadaljevanju Konvencija z dne 23. 11. 2007),1 ki določa, da se mora zahtevku za priznanje sodne odločbe priložiti popoln prevod tuje odločbe. Na vseh overjenih prevodih priloženih odločb je v opombah zapisano, da je na zahtevo stranke obrazložitev sodbe izpuščena kot nepotrebna. Ker priloženi delni prevodi ne izpolnjujejo vseh pogojev za priznanje tujih sodnih odločb, je predlagateljičin predlog nepopoln. Ne strinja s stališčem, da postane pravnomočen samo izrek odločbe in da zaradi tega predlagateljici ni bilo potrebno predložiti celotnega prevoda sodnih odločb. Ker je Ministrstvo za finance iz Beograda predlagalo, da se prizna le izvršljivosti sodbe Apelacijskega sodišča v Beogradu Gž2-529/16, je predlagateljičin pooblaščenec predlog srbskega ministrstva presegel. Napačno je stališče, da ima predlagateljica na podlagi ZMZPP pravico vložiti predlog za priznanje tuje sodne odločbe. V konkretnem primeru ni izkazano, da je predlagateljica pooblastila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da predlagateljičin predlog zavrne kot neutemeljen.

3. Predlagateljica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot predlagateljičin pooblaščenec na podlagi Konvencije Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20. 6. 1956 (v nadaljevanju Konvencija OZN z dne 20. 6. 1956)2 sodišču prve stopnje predlagalo, da se prizna veljavnost in izvršljivost naslednjih odločb: (1) sodbe Tretjega občinskega sodišča v Beogradu P 3696/97 z dne 6. 4. 1998, na podlagi katere je bil nasprotni udeležence dolžan za preživljanje takrat mld. predlagateljice mesečno prispevati 600 dinarjev od 1. 5. 1998 dalje; (2) sodbe Tretjega občinskega sodišča v Beogradu P 1103/08 z dne 26. 10. 2009, na podlagi katere je bila preživninska obveznost nasprotnega udeleženca spremenjena tako, da je bil od 6. 3. 2008 dalje dolžan za preživljanje prispevati 25.000 dinarjev; (3) sodbe Drugega temeljnega sodišča v Beogradu 1 P-2 663/15 z dne 18. 2. 2016, na podlagi katere je bila preživninska obveznost nasprotnega udeleženca spremenjena tako, da je bil od 21. 4. 2015 dalje dolžan za preživljanje predlagateljice prispevati 18.000,00 dinarjev; (4) odločbe Apelacijskega sodišča v Beogradu Gž2-529/16 z dne 23. 6. 2016, ki je sodbo Drugega temeljnega sodišča v Beogradu 1P - 2 663/2015, potrdilo.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je predlagateljica na podlagi Konvencije OZN z dne 20. 6. 1956 vložila zahtevek za izterjavo neplačane preživnine s strani nasprotnega udeleženca, - da se dvaindvajsetletna predlagateljica še šola, - da se vse štiri sodne odločbe nanašajo na obveznost nasprotnega udeleženca do preživljanja predlagateljice, - da so sodne odločbe srbskih sodišč v overjenem prepisu opremljene s potrdilom/štampiljko o pravnomočnosti in da je datum pravnomočnosti na navedenih potrdilih ugotovilo in potrdilo pristojno tuje sodišče. 7. Izpodbijani sklep je utemeljen z argumenti, (1) da v konkretnem primeru ni razlogov zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, (2) da je zaradi možnosti uspešne izterjave predlagateljičine preživninske terjatve v izvršilnem postopku podan njen pravni interes v tem postopku, (3) da se bo vprašanje, ali je nasprotni udeleženec poravnal vse svoje preživninske obveznosti do predlagateljice, obravnavalo v morebitnem izvršilnem postopku, (4) da je predlagateljica pravilno predložila overjen prevod tujih sodnih odločb brez obrazložitve, (5) da tudi iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhaja, da zadostuje predložitev overjenega prevoda tujih sodnih odločb do obrazložitve, (6) da postane pravnomočen le izrek sodne odločbe in da ZMZPP3 izrecno ne navaja, da mora biti predlogu za priznanje tuje sodne odločbe predložen overjen prevod tuje odločbe v celoti, (7) da sta obe stranki srbska državljana in da je ugovor nasprotnega udeleženca, da so bili vsi postopki pred sodiščem v Beogradu izključna posledica predlagateljičinega srbskega državljanstva, pavšalen, (8) da nasprotni udeleženec ni ponudil argumentov, ki bi odvzeli pristojnost srbskim sodiščem za odločanje o preživnini, (9) da nasprotni udeleženec ni dokazal navedbe, da je bil postopek pred Tretjim občinskim sodiščem v Beogradu P 1103/08 nedopustno izveden brez njegovega sodelovanja, (10) da je brezpredmetna ugovorna navedba, da naj bi predlagateljičin pooblaščenec presegel predlog srbskega ministrstva za finance, saj je predlagateljica svojega pooblaščenca v tem postopku pooblastila tudi za vložitev konkretnega predloga.

8. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe se mora sodišče omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali niso podane negativne procesne predpostavke za priznanje (določbe 95. do 101. člena ZMZPP). Taka ureditev pomeni, da je presoja omejena predvsem na izpolnjevanje tako imenovanih formalnih pogojev za priznanje, vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje, ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (sistem omejenega preizkusa).4

9. Pritožbeno stališče o odsotnosti predlagateljičinega pravnega interesa za vodenje konkretnega postopka ni utemeljeno. Nasprotni udeleženec v tem postopku ne more uspeti z navedbami, da ima vse obveznosti do predlagateljice poravnane, da v konkretnem primeru ni potrebe po uvedbi izvršilnega postopka in da naj bi bila predlagateljičina terjatev zastarana. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek in vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka izvršilnega naslova ne sodijo.5 Vprašanje dejanskega plačila preživnin je torej okoliščina, ki jo bo nasprotni udeleženec lahko uveljavljal v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku, ki bo dejansko pomenil pravno učinkovanje priznanih tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije.6 Zaradi tega nista utemeljena pritožbena očitka o nepopolnem in napačno ugotovljenem dejanskem stanju ter kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju nasprotni udeleženec utemeljuje z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje spregledalo dejstvo, da svoje obveznosti do predlagateljice pravočasno izpolnjuje.

10. Pritožbene navedbe, da predlagateljica ni predložila potrdil o pravnomočnosti sodnih odločb v skladu s 95. členom ZMZPP,7 da je zaradi tega njen predlog pomanjkljiv in da v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, niso utemeljene. Pri presoji izpolnjenosti pogojev iz prvega odstavka 95. člena ZMZPP je poudarek na pojmu pravnomočnosti in ne na obliki potrdila.8 Drugačno stališče nasprotnega udeleženca je napačno. V izpodbijani sodbi je pravilno ugotovljeno, da so sodne odločbe srbskih sodišč v overjenem prepisu opremljene s potrdilom/štampiljko o pravnomočnosti in da je datum pravnomočnosti na navedenih potrdilih ugotovilo in potrdilo pristojno tuje sodišče. To za izpolnitev pogoja iz prvega odstavka 95. člena ZMZPP zadošča. 11. Ni utemeljena pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovora, da je v konkretnem primeru pristojnost srbskih sodišč za odločanje o preživnini temeljila izključno na navezni okoliščini predlagateljičinega državljanstva. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil navedeni ugovor nasprotnega udeleženca pavšalen in da nasprotni udeleženec ni ponudil argumentov, ki bi odvzeli pristojnost srbskim sodiščem za odločanje o preživninskem zahtevku med dvema srbskima državljanoma.

12. Pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec v postopku P 1103/08 ni imel možnosti uveljavljanja svojih pravic, kar naj bi bilo razvidno iz prevoda navedene odločbe, je nekonkretizirana in obstoja okoliščin iz prvega in drugega odstavka 96. člena ZMZPP ne izkazuje.9 V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v tuji sodni odločbi.10 Tega pa nasprotni udeleženec v tem postopku ni uspel dokazati.

13. Pritožbeno sklicevanje na Konvencijo z dne 23. 11. 2007, s katerim tožnik utemeljuje stališče o predlagateljičini obveznosti predložitve celotnega prevoda tujih sodnih odločb, ni utemeljeno. Dejstvo, da je predlagateljica predložila prevode tujih sodnih odločb do obrazložitve, ne pomeni, da je njen predlog nepopoln. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predlagateljica zahtevek za izterjavo neplačane preživnine vložila na podlagi Konvencije OZN z dne 20. 6. 1956, ki predlagateljem ne nalaga obveznosti predložitve celotnega prevoda tujih sodnih odločb, in da takšen zaključek izhaja tudi iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Posledično ni pravno relevantno pritožbeno nestrinjanje s stališčem, da postana pravnomočen le izrek pravnomočne sodne odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev.

14. Napačno je pritožbeno stališče, da ZMZPP predlagateljici ne podeljuje pravice za vložitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe. Čeprav je Ministrstvo za finance iz Beograda na podlagi Konvencije OZN z dne 20. 6. 1956 predlagalo, da se prizna le izvršljivost sodbe Apelacijskega sodišča v Beogradu Gž2-529/16 (priloga A 7), sodišče prve stopnje predlagateljičinega predloga ni preseglo. V konkretnem postopku je namreč predlagateljica tista, ki ima pravni položaj vlagatelja iz 95. člena ZMZPP.11 Ker je predlagateljica za vodenje konkretnega postopka pooblastila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,12 pritožbena navedba, da navedeno pooblastilno razmerje ni izkazano, ni utemeljena.13

15. Ker razlogi, zaradi katerih je bila pritožba vložena, niso podani, in prav tako niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 111. členom ZMZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), je sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 110. členom ZMZPP. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, mora sam nositi stroške pritožbenega postopka.

1 Uradni list L 192, 22/07/2011, str. 51-70. 2 Uradni list SFRJ - MP, št. 11/81. 3 Prim. drugi odstavek 95. člena ZMZPP, ki se glasi: Če tuja sodna odločba ali njen overjen prepis nista sestavljena v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, mora stranka, ki zahteva priznanje, predložiti tudi overjen prevod tuje sodne odločbe v jezik, ki je pri sodišču v uradni rabi. 4 Glej sklep VS RS z dne 12. 6. 2014, opr. št. Cp 11/2014. 5 Glej sklep VS RS z dne 15. 6. 2017, opr. št. Cp 3/2017, 14. odst. 6 Glej sklep VS RS z dne 8. 12. 2016, opr. št. Cp 20/2016, in sklep VS RS z dne 29. 6. 2006, opr. št. Cp 2/2006. 7 Prvi odstavek 95. člena ZMZPP se glasi: Vložnik zahteve za priznanje mora predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložiti tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis in predložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. 8 Glej sklep VS RS z dne 31. 5. 2000, opr. št. Cp 3/2000. 9 Določba se glasi: (1) Sodišče Republike Slovenije zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. (2) Zlasti se šteje, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušena, razen če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. 10 Glej sklep VS RS z dne 12. 6. 2014, opr. št. Cp 11/2014. 11 Prim. tudi prvi odstavek 3. člena Konvencije OZN z dne 20. 6. 1956, ki se glasi: Ko je preživninski upravičenec z ozemlja ene od pogodbenic, odslej imenovane država preživninskega upravičenca, in velja za dolžnika sodna pristojnost druge pogodbene stranke, odslej imenovane država upnika, lahko preživninski upravičenec naslovi zahtevek na sprejemni organ države, v kateri se nahaja, da bi dosegel prejemanje preživnine od upnika. 12 Glej prilogo A 8. 13 Prim. tudi prvi odstavek 6. člena Konvencije OZN z dne 20. 6. 1956, ki se glasi: Sprejemni organ v mejah pooblastil, ki mu jih da preživninski upravičenec, stori v imenu preživninskega upravičenca vse potrebno, da zagotovi izterjavo preživnin; predvsem se pogodi, in če to ni možno, vloži preživninski zahtevek in poskrbi, da se sodba, nalog ali drug sodni akt izvrši.