Jedro

Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da tožniku plača odškodnino v višini 1.260,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 1.260,00 EUR za čas od 6. 10. 2017 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo (I. točka izreka sodbe), v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka sodbe) ter toženki naložilo v plačilo pravdne stroške tožnika v znesku 529,43 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje (III. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede trajnih posledic tožnika po nesreči in z njimi povezanih dušenih bolečin. Tožnik je izpovedal, da ima ves čas prisoten občutek povešanja veke, kar ga močno moti in trpi duševne bolečine, ne zdrži dalj časa na vročini, kar je najverjetneje posledica pretresa možganov, čemur prilagaja dopuste, prav tako se mu na vročini pojavlja občutek zategovanja. Glede na ugotovljene duševne bolečine je sodišče prve stopnje dosodilo prenizko odškodnino iz naslova trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Brazgotine na obrazu v dolžini 1cm ter 1,5 do 2 cm dosegajo pravni standard skaženosti. Ali vidne posledice na telesu predstavljajo skaženost, se presoja neodvisno od tega, ali jih je mogoče skriti ali ne. Očal tožnik tudi ne nosi ves čas. Sodišče bi moralo neodvisno od stališča, ki ga je glede brazgotin zavzel izvedenec, ugotoviti, da gre za skaženost in da tožnik zaradi brazgotin trpi duševne bolečine. Iz obrazložitve tudi ne izhaja, kako je sodišče prve stopnje valoriziralo dne 18. 1. 2018 že izplačani del odškodnine. Letne obresti za depozite na bankah znašajo okrog 0,5%. Glede na kratek čas od plačila do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni možna nobena valorizacija. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se znesek 1.260,00 EUR nadomesti z zneskom 4.000,00 EUR.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v predmetni zadevi zahteva povrnitev nepremoženjske škode na podlagi AO plus zavarovanja, ki jo je kot voznik osebnega avtomobila utrpel v prometni nesreči. V pritožbenem postopku so sporni še: - višina odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, - obstoj skaženosti ter - valorizacija že plačanega dela odškodnine.

6. Sodišče prve stopnje je obseg trajnih funkcionalnih posledic, ki so pri tožniku prisotne v posledici obravnavanega škodnega dogodka, ugotovilo na podlagi izpovedi tožnika in izvedenskega mnenja. Pri tem ni spregledalo neprijetnih občutkov, ki jim ima tožnik v predelu levega očesa. Ugotovilo je, da je pri tožniku prisoten nenehen občutek tiščanja v predelu očnice, ki ga je izvedenec opredelil tudi kot napetost v predelu leve očnice, kar obsega tudi občutek zategovanja, kot je ta neprijeten občutek opredelil tožnik v izpovedi. Prav tako je v 9. točki obrazložitve sodišče dopustilo možnost, da je pri tožniku podan občutek povešanja veke. Čutenje obeh posledic je tožnik izpostavil predvsem v povezavi s soncem1 in vročino. Tako je pritrditi pritožbi, da je pri tožniku prisotna občutljivost na vročino. Življenjsko je, da zaradi te prilagaja svoje dopuste. Vendar je tudi z upoštevanjem te trajne posledice, ob v izpodbijani sodbi ugotovljenih trajnih funkcionalnih posledicah, odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 9.000,00 EUR oz. v višini 8,3 povprečne mesečne neto plače2, primerna. Odmerjena odškodnina je tudi v okviru odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih primerih. Te se odmerjajo v zelo širokem razponu, vse od 334 do 14,6 povprečnih mesečnih neto plač, pri čemer je bila slednja odmerjena ob bistveno večjem obsegu zmanjšane življenjske aktivnosti.5 Višina za katero se zavzema pritožnik (9,2 povprečne mesečne neto plače) je bila odmerjena 17 letnemu dekletu, pri kateri se je težavam, ki so bile ugotovljene pri tožniku6, pridružila še duševna motnja (občutek anksioznosti, depresija). Očitek zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tako neutemeljen.

7. Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja.7 Zmotno je tako stališče pritožnika, da sodišče prve stopnje pri presoji objektivnih meril skaženosti ne bi smelo upoštevati, da tožnik nosi (tudi) očala, ki brazgotino zakrijejo.

8. Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo utrjeno stališče sodne prakse, da je skaženost pravni pojem, ki ga ob vsakokratnem sojenju napolnjuje sodišče. Na mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke se je oprlo pri ugotavljanju, katere spremembe zunanjosti je v posledici škodnega dogodka utrpel tožnik, nato pa upoštevajoč te in lastno neposredno zaznavo ob zaslišanju tožnika zaključilo, da spremembe ne dosegajo objektivnega kriterija skaženosti. S tem zaključkom sodišča prve stopnje soglaša tudi pritožbeno sodišče. 9. Ugotovljeno dejansko stanje o dolžini in opaznosti brazgotin temelji na izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke, ki je tožnika osebno pregledal, vidnost pa tudi na neposredni zaznavi sodnice ob zaslišanju tožnika. Zgolj pavšalo zatrjevanje o daljših in vidnejših brazgotinah teh ugotovitev ne more izpodbiti.

10. Tožniku so v posledici škodnega dogodka ostale tri brazgotine. Dve sta na vsaki strani nad nosnim korenom. Prva je vertikalna, nekoliko ukrivljena, 1 cm dolga in komaj vidna brazgotina na notranji strani desne obrvi. Druga, 1,5 do 2 cm dolga in 1 mm široka brazgotina, se nahaja na notranji strani leve obrvi, je za odtenek druge barve kot območje kože ob njej ter se vidi pri normalni komunikaciji, v neposredni bližini. Tretja se nahaja pod spodnjo veko in je skrita.

11. Tri brazgotine, ena skrita, drugi dve pa kratki in tanki, pri čemer je ena od njiju komaj vidna, druga pa opazna le na komunikacijski razdalji, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dosegajo pravnega standarda skaženosti. To velja tudi ob upoštevajo, da tožnik sploh ne bi nosil očal, za katera je ugotovljeno, da brazgotino na notranji strani leve obrvi skrijejo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi skaženosti.

12. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da kratko obdobje, ki je preteklo od delnega plačila odškodnine (18. 1. 2018) do izdaje sodbe sodišča prve stopnje (17. 10. 2018) ne upravičuje valorizacije. Valorizacija odškodninskih denarnih obveznosti temelji na določbi drugega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po kateri se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Čeprav se ta zakonska določba nahaja v poglavju o premoženjski škodi, pa je sodna praksa razširila njeno uporabo tudi na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Če pa se denarna obveznost valorizira, je treba valorizirati tudi delno plačilo te obveznosti, saj z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha (prvi odstavek 270. člena OZ v zvezi z drugim odstavkom 285. člena OZ).8 Pritrditi pa je pritožbi, da iz obrazložitve sodbe ne izhaja po kateri metodi je sodišče prve stopnje valoriziralo že plačani znesek odškodnine.

13. Ker zakon izključne metode oziroma vrednostnih meril, po katerih bi bilo treba valorizacijo izvesti, ne določa, se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da ustrezno metodo, po kateri se opravi valorizacija, v primeru, če med strankama ni dogovora, izbere sodišče sámo.9 V postopku pred sodiščem prve stopnje metode valorizacije ni predlagala nobena izmed pravdnih strank. Tožnik v pritožbi kot vrednostno merilo predlaga obresti na depozite pri bankah, vendar ta metoda ni primerna. Funkcija valorizacije je namreč v ohranitvi kupne moči denarne terjatve, obresti na depozite pa predstavljajo plačilo za prepustitev rabe denarja. Ker torej med strankama pred sodiščem prve stopnje ni bilo soglasja o metodi valorizacije, metoda, kot jo ponuja tožnik v pritožbi pa ni ustrezna, je višje sodišče s strani sodišča prve stopnje izračunani znesek preizkusilo s pomočjo najbolj razširjene metode valorizacije: indeksa cen življenjskih potrebščin, ter ob uporabi aplikacije Statističnega urada Republike Slovenije za revalorizacijo denarnih zneskov10 ugotovilo, da je dne 18.1.2018 plačani znesek odškodnine 10.000,00 EUR, na dan odločanja dne 17.10.2018 predstavljal znesek 10.280,00 EUR. Ker tako izračunani znesek valorizacije znaša več, kot jo je izračunalo sodišče prve stopnje, je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

14. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Tožnik je izpovedal, da čuti povešeno veko, ko je na soncu, in ne ves čas, kot to zatrjuje v pritožbi. 2 Višje sodišče je preračun v povprečne mesečne neto plače napravilo na podlagi podatkov v Sodnikovem informatorju, ki je dostopen na http://www.sodisce.si/sodna_uprava/sodnikov_informator/. 3 VS001986 Moški, star 55 let. Zvin vratne hrbtenice, ki je že bila degenerativno okvarjena, je v funkcionalnem pogledu pustil trajne posledice v obliki dodatno zmanjšane gibljivosti vratne hrbtenice srednje stopnje z zmanjšanimi zatilnimi glavoboli. V sled poškodbe je tožnik trajno nesposoben za vsa tista fizična opravila, pri katerih je potrebna polna gibljivost vratne hrbtenice, sunkovite kretnje z glavo, aktivnosti v prisilni drži, nošenje bremen nad 5kg v levici ob telesu, dvigovanje tudi lažjih bremen nad višino ramen daljša opravila z rokam in nad glavo. Pretres možganov je pustil trajne posledice v obliki postkomocionalnega sindroma s popoškodbenimi glavoboli, oslabljenim spominom, slabšo koncentracijo, nerazpoloženjem in depresivnostjo. Težko opravlja fizična dela v vročini, na soncu, na višini in na nevarnih mestih. 4 Vsa citirana sodna praksa je dostopna na spletnem portalu http://www.sodnapraksa.si/. 5 VS002189 Mlad moški, v času škodnega dogodka star 20 let. Zaradi postkomocionalnega sindroma je oškodovanec zelo razdražljiv, ima opazne motnje spomina, blažje motnje koncentracije, spanja, glavobole, obojestranski pozitivni Babinski (znak možganske otekline). Te težave so bile v prvem mesecu najintenzivnejše. Tožnik ne more več delati na višini, na soncu, ni sposoben večjih fizičnim naporov, saj se pojavijo hujši dnevni glavoboli, glavobole pa ima tudi ponoči, zaradi česar se zbuja neprespan in omotičen. Vse že naveden motnje so ostale, zato je kvaliteta njegovega življenja znižanja. Obstaja možnost ponovnega epileptičnega napada. Ne more se več potapljati, ne igra več nogometa zaradi glavobola. Stanje se bo v bodoče le poslabšalo. ZŽA je 15%. 6 VS002060 Zaradi razvoja kroničnega postkomocijskega sindroma s simptomi, je tožnica ovirana pri študiju (tožnik pri delu), saj ima težave s koncentracijo. Občutljiva je tudi na hrup, sonce, psihične napore, opustila je športne aktivnosti (tožnik le težje planinske ture) in ima pogosto občutek anksioznosti, je depresivna. 7 VS RS sodba II Ips 582/2002 z dne 30. 10. 2003. 8 Prim. VSRS sodba II Ips 79/2007 z dne 19. 6. 2008. 9 Ibidem. 10 Dostopna na https://www.stat.si/preracuninew.