Jedro

Stališče pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugodilo predlagateljičinemu zahtevku glede izročitve hiše v neposredno posest, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek nasprotne stranke glede deleža na hiši. 2. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi nasprotne stranke in ugotovilo da znaša njen solastniški delež 1/5 nepremičnine, hkrati pa je zavrnilo predlagateljičin izročitveni zahtevek.

3. Predlagateljica trdi, da je odločitev pritožbenega sodišča o deležu nasprotne stranke na nepremičnini napačna in v nasprotju z odločitvijo Vrhovnega sodišča II Ips 671/2003. 4. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito(1). Nosilni argument sodbe pritožbenega sodišča je, da je treba pri presoji deležev na skupnem premoženju upoštevati vsako prizadevanje zakonskih ali izvenzakonskih partnerjev, ki ima materialni pomen in se odraža v nastanku ali povečanju premoženja. Predlagateljica ni konkretno pojasnila, kakšno sporno pravno vprašanje naj bi v zvezi s tem nastalo, kot tudi ne, v čem naj bi bila podana neenotnost sodne prakse. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog na podlagi zadnjega odstavka 367.b člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj 367.b člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).