Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje temelji na pravni podlagi prvega odstavka 133. člena ZKP, ki določa, da v primeru dvoma o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ali o računanju kazni ali če v pravnomočni sodbi ni odločeno o vštetju pripora ali prej prestane kazni ali če jih sodišče ni vštelo pravilno, odloči o tem predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom.

V kontradiktornem postopku je vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izreče in opredeli ne le do navedb nasprotne stranke, temveč tudi do vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Zajema torej pravico do izjave vsakomur v postopku glede njegovih pravic in pravnih interesov. Na zakonski ravni je vključena v določbo 16. člena ZKP, v obravnavanem primeru priznanja in izvršitve izrečene kazni zapora v drugi državi članici, pa tudi v specialno določbo 138. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1).

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom, na podlagi prvega odstavka 133. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), odločilo, da se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Pom-i 69800/2021 z dne 8. 3. 2022, glede vštetja oziroma računanja že prestane kazni po sodbi Pokrajinskega sodišča v Barceloni, opr. št. 810/2018 z dne 22. 10. 2018, obsojenemu A. A. popravi tako, da se bo v Sloveniji izvršil preostanek od izrečene kazni šest let zapora v trajanju 1028 dni ter da se na podlagi prvega odstavka 56. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) obsojencu v izrečeno kazen všteje čas pripora in čas prestajanja kazni v Kraljevini Španiji, skupno 1163 dni.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik, uvodoma navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov, višjemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovorniku sicer ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani popravni sklep v nasprotju s prvim odstavkom 365. člena ZKP. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na tej določbi, temveč pravni podlagi prvega odstavka 133. člena ZKP, ki določa, da v primeru dvoma o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe ali o računanju kazni ali če v pravnomočni sodbi ni odločeno o vštetju pripora ali prej prestane kazni ali če jih sodišče ni vštelo pravilno, odloči o tem predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom. Določba tega člena je torej namenjena razrešitvi citiranim spornim vprašanjem oziroma napakam, ki se nanašajo na pravnomočno sodno odločbo, ne uporablja pa se glede tistih pomanjkljivosti sodne odločbe, ki jih je mogoče odpraviti z izdajo posebnega sklepa o popravi po prvem odstavku 365. člena ZKP ali samo z izrednim pravnim sredstvom1. Nepravilnosti v pravnomočni sodni odločbi, ki se nanašajo na vštetje pripora ali prej prestane kazni zapora, sicer pomenijo tudi kršitev kazenskega zakona iz 6. točke 372. člena ZKP, vendar se ne odpravijo z zahtevo za varstvo zakonitosti, temveč z izdajo sklepa po prvem odstavku 133. člena tega zakona. Gre namreč za specialno določbo, s katero je predpisan poseben, enostavnejši način "poprave" pravnomočne odločbe, zato ne pride v poštev uporaba navedenega izrednega pravnega sredstva2. 5. Povzeto pomeni, da uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, hkrati pa tudi ne kršitev kazenskega zakona po 3. in 6. točki 372. člena ZKP.

6. Utemeljeno pa zagovornik uveljavlja kršitev pravnih jamstev obsojencu v postopku, ki mu jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije v 29. členu, ker mu ni bila dana možnost do izjave. Po pritožbenih navedbah namreč obsojencu ni poznana okoliščina, da bi bil preostanek zaporne kazni daljši kot 774 dni.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in tudi podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa z dne 8. 3. 2022, s katerim je odločilo o priznanju in prenosu izvršitve zaporne kazni obsojencu, izrečene s sodbo Pokrajinskega sodišča v Barceloni v Republiko Slovenijo, dne 25. 4. 2022 prejelo predlog navedenega sodišča v Barceloni, da se citirana odločba z dne 8. 3. 2022 glede vštetja že prestane kazni popravi tako, kot je sicer sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom. Vendar sodišče tega predloga Pokrajinskega sodišča v Barceloni pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo v izjavo obsojencu.

8. Ustava Republike Slovenije v 22. členu zagotavlja pravico do enakega varstva pravic strank v postopku. V kontradiktornem postopku je vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izreče in opredeli ne le do navedb nasprotne stranke, temveč tudi do vsega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Zajema torej pravico do izjave vsakomur v postopku glede njegovih pravic in pravnih interesov. Na zakonski ravni je vključena v določbo 16. člena ZKP, v obravnavanem primeru priznanja in izvršitve izrečene kazni zapora v drugi državi članici, pa tudi v specialno določbo 138. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1). Izjava obsojenca oziroma njegovo soglasje za prenos izvršitve kazni v Republiko Slovenijo je sicer bilo sestavni del njegove vloge za prenos izvršitve te kazni, postopek s to vlogo pa je bil končan z izdajo sklepa sodišča prve stopnje z dne 8. 3. 2022. Šele po izdaji tega sklepa oziroma po njegovi pravnomočnosti, pa je sodišče prve stopnje prejelo še navedeno vlogo Pokrajinskega sodišča v Barceloni za popravo pravnomočne odločitve glede vštetja že prestane kazni, kar bi po presoji višjega sodišča glede na citirana ustavnopravna jamstva in zakonske zahteve o pravici do izjave, terjalo predhodno vročitev navedenega predloga sodišča v Barceloni obsojencu v izjavo. Ni namreč mogoče spregledati, da je izpodbijana odločitev v primerjavi s primarno odločbo z dne 8. 3. 2022 glede preostanka števila dni zaporne kazni, ki se bo izvršila v Republiki Sloveniji, obsojencu v (izrazito) škodo. Povzeto po utemeljenih pritožbenih navedbah pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je nedvomno vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe.

9. Višje sodišče je zato pritožbi zagovornika ugodilo, izpodbijano odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). Slednje bo torej primarno predlog Pokrajinskega sodišča v Barceloni z dne 25. 4. 2022 posredovalo v izjavo obsojencu in hkrati tudi njegovemu zagovorniku, nato pa o predlogu ponovno odločilo.

1 Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, str. 282. 2 Prav tam, str. 283.