Jedro

Napačno je pritožnikovo tolmačenje, da nesuspenzivnost učinkovanja pravnega sredstva (ugovora zoper začasno odredbo), ker je bila izdana začasna odredba na njegov ugovor kasneje razveljavljena, pomeni, da začasna odredba ni veljala oz. da je ni bilo, kot zatrjuje pritožnik. Kadar pravno sredstvo ne zadrži izvršitve, kot to načeloma za vloženi ugovor predvideva šesti odstavek devetega člena ZIZ, to pomeni, da je začasna odredba, konkretno izdana dne 4. 4. 2023 v postopku II Z 7/2023, stopila v veljavo takoj, ker je ugovor zoper njo odložil nastop njene pravnomočnosti, ne pa tudi izvršljivosti, kar pomeni, da se začne izvrševati takoj in ne šele s pravnomočnostjo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu citiranim sklepom:

-v celoti ugodilo predlogu matere za spremembo stikov, in sklenilo, da se stiki mld. A. A. (ki je skupni otrok udeležencev postopka) z očetom B. B., določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Celju III N 52/2020 z dne 11. 11. 2021 v zvezi s sklepom III N 52/2020 z dne 28. 12. 2020 in sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 64/2022 z dne 2. 3. 2022, spremenijo tako, da potekajo vsak ponedeljek med 15.00 in 16.00 uro preko telekomunikacijskih sredstev (telefon št. ..., računalnik, tablica,...), ko oče vzpostavi stik z mld. hčerko (izrek pod točko 1.).

-ustavilo postopek za spremembo zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo po predlogu očeta zaradi delnega umika predloga (izrek pod točko 2.).

-zavrglo predlog očeta za spremembo stikov, kot so bili določeni v sklepu Okrožnega sodišča v Celju III N 52/2020 z dne 11. 11. 2021 (izrek pod točko 3.).

-zavrnilo predlog očeta za spremembo preživnine (izrek pod točko 4.); in

-odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (izrek pod točko 5.).

2.Pritožbo zoper sklep v celoti, kot to navaja uvodoma, vlaga nasprotni udeleženec po predlogu, ki je hkrati tudi predlagatelj po nasprotnem predlogu (v nadaljevanju tudi nasprotni udeleženec oz. pritožnik); uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje pred drugo sodnico.

Pritožnik najprej poudari, da s sklepom določenih stikov ne bo izvrševal, ker to ne koristi otroku, ki bi ga na tak način ogrožal, pri čemer je omejitev stikov brez utemeljenega razloga doživljal že v zadevi III N 52/2020. Nato izpostavi zavržno ravnanje razpravljajoče sodnice, ki ga je dne 5. 4. 2023 klicala po telefonu (ker je bil odsoten v tujini), nakar je kljub napovedi, da bo predlog predlagateljice za začasno odredbo zavrnila, izdala izpodbijani sklep, kar je tudi nemoralno in pristransko, pri čemer je potrebno vsa procesna ravnanja sodišča presojati v skladu z določili zakonov in ustave, zato je potrebno sodnico izločiti iz postopka.

V nadaljevanju pritožbe na več mestih navaja, da je že v postopku na prvi stopnji navedbeno in dokazno substancirano utemeljil, da otrok ni z ničemer ogrožen, kar ugotavlja tudi CSD, katerega mnenje je, da naj se stiki ohranijo v dosedanjem obsegu. Sklicuje se na svoje navedbe v odgovoru na predlog z dne 12. 4. 2023 in kronološko povzema postopek izdaje začasne odredbe II Z 7/2023, ki se je vodil na podlagi predloga predlagateljice, kjer je bil njen predlog nato v celoti zavrnjen. Vsebinsko se opredeljuje do izjave mld. otroka in poročil zagovornice in koordinatorice pri Varuhu človekovih pravic. Zaradi nepravega naslova zanika prejem e-sporočil, s katerimi naj bi ga predlagateljica obveščala o zdravstvenem stanju in učnem uspehu hčerke, pri čemer prvo navedeni, ki ji pripisuje lažnivost izjav, očita izmikanje njenim obveznostim, odtujevanje hčerke od očeta, onemogočanje stikov in psihološko podrejanje hčerke. Vsebina obvestila CSD z dne 31. 5. 2023, po katerem naj pritožnik v letu 2022 s hčerko ne bi izvajal stikov, prav tako pa naj ne bi izvajal stikov, določenih v začasni odredbi II Z 7/2023, ne more vzdržati pravne presoje, glede na navedbe predlagateljice v predlogu o stikih v obdobju 2022 in 2023, da naj bi bil ravno način izvajanja stikov v omejenem obdobju razlog za vloženi predlog za spremembo stikov, s čimer je predlagateljica izvajanje stikov v tem obdobju potrdila. Opredeljuje se do po predlagateljici vložene listine v spis - naznanitve kaznivega dejanja C. C., glede katere navaja, da je v zvezi s tem zoper imenovano vložil kazensko ovadbo zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve. Navaja, da tudi niso izpolnjeni pogoji za postavitev zagovornika mld. hčerki, ki je tekom postopka lahko izrazila svoje mnenje. Stiki preko telekomunikacijskih sredstev ne omogočajo vzpostavljanja čustvene povezave - sodišče je sklep utemeljilo na povsem zgrešenih izhodiščih.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo, v katerem vsebinsko nasprotuje pritožbenim navedbam, predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1)1 sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Glede graje ravnanja razpravljajoče sodnice, ki ji zaradi klica po telefonu, med katerim, tako pritožba, je pritožniku povedala, da bo predlog za izdajo začasne odredbe predlagateljice zavrnila, ker ne obstajajo nobeni indici za utemeljenost njenih navedb, nato pa je, kot je razbrati iz pritožbenih navedb, izdala sklep,2 zaradi česar ji očita pristranskost in nemoralnost, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je očitke obravnavalo kot pritožbene navedbe zoper odločitev sklepa Su 405/2023. Z njim je predsednica Okrožnega sodišča v Celju dne 5. 10. 2023 odločila o predlogu sedaj pritožnika za izločitev razpravljajoče sodnice, in ga zavrnila. Zoper citirani sklep namreč posebna pritožba ni dopustna (peti odstavek 73. člena ZPP), zaradi česar ga je dovoljeno izpodbijati v okviru pritožbe zoper končno odločitev, očitke v tem delu pritožbe pa je glede na vsebino mogoče razumeti kot nezadovoljstvo z zavrnilno odločitvijo predlagane izločitve sodnice. Vendar pa zgolj s ponavljanjem že podanih očitkov, ki se nanašajo na postopanje sodnice v okviru postopka zavarovanja z začasno odredbo,3 na katere je bilo v citiranem sklepu že odgovorjeno,4 pritožba, ki navedbeno izrecno potrjuje opravo klica, ker se je pritožnik nahajal v tujini, s čimer pritrjuje v sklepu ugotovljenem razlogu oprave telefonskega klica, ne more vzbuditi dvoma v prepričljivost obrazloženih zaključkov, na podlagi katerih je bil predlog za izločitev sodnice zavrnjen.

7.Pritožnik v nadaljevanju pritožbe v pretežnem delu ponavlja svoje navedbe iz postopka na prvi stopnji, s katerimi je nasprotoval vsakršni omejitvi stikov v primerjavi s stiki, določenimi v predhodnem postopku N 52/2020.5 Pri tem ne ponudi razlogov za dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. To je odločitev o spremembi stikov na način, kot je to razvidno iz točke 1 obrazložitve tega sklepa, pravilno temeljilo na pravnem standardu koristi otroka iz člena 141 Družinskega zakonika (DZ), ki kot nosilca pravice do stikov s staršema opredeljuje otroka - okoliščine, pravno pomembne v smislu za otroka koristnih stikov je sodišče ugotavljalo v dokaznem postopku, jih presojalo in nato tudi obrazložilo. Ogroženost mld. A. A., ki jo pritožnik sicer zanika, ni pravno pomembno dejstvo pri odločanju o spremenjenih stikih kot končni odločitvi. Slednje je pritožniku pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče.6 Pravno nepomembno7 je zato (tudi sicer nekonkretizirano) pritožnikovo sklicevanje8 na ugovorne razloge iz vloge z dne 12. 4. 2023, za katere predlaga, da naj jih pritožbeno sodišče upošteva pri odločanju, kot tudi obsežno kronološko povzemanje poteka postopka zavarovanja II Z 7/2023.9 z določenimi lastnimi zaključki, ki se vsi nanašajo na postopek zavarovanja.

8.Na (pritožbeno ponovljene) trditve je odgovorjeno že v obširnih razlogih prvostopenjskega sklepa in jih sodišče druge stopnje podrobneje ne povzema. Kot bistveno pa kljub temu izpostavlja, da pritožnik, ko v pritožbi navaja, da podaja predlagateljici nasprotno pojmovanje posameznih dokaznih listin, že sam v pritožbi priznava, da v zvezi z izjavo mld. A. A. z dne 1. 2. 2024 (iz katere izhaja, da je bila izdelana ob sodelovanju zagovornice, ki je mld. A. A. nudila strokovno pomoč pri izražanju mnenja,10 zato ji pritožnik z izpostavljanjem uporabljenih strokovnih izrazov, kot na primer stik, ne more odvzeti verodostojnosti niti uspeti z očitkom, da gre za namensko pripravljeno izjavo po navodilih predlagateljice ter ob sodelovanju koordinatorice) in v zvezi s poročilom zagovornice ter koordinatorice Varuha človekovih pravic11 z dne 25. 3. 2024 podaja lastno dokazno oceno listin. Prepričljive in argumentirane dokazne ocene in zaključkov, ki narekujejo spremembo stikov, ne uspe izpodbiti niti z navedbo, da ga po predlagateljici v spis vložena e sporočila zaradi netočnega naslova niso dosegla; ne gre za bistveno okoliščino, saj pritožnik niti v pritožbi ne zanika, da stikov z mladoletno hčerko ni izvajal že od aprila 2023 dalje.

9.Napačno je pritožnikovo tolmačenje, da nesuspenzivnost učinkovanja pravnega sredstva (ugovora zoper začasno odredbo), ker je bila izdana začasna odredba na njegov ugovor kasneje razveljavljena, pomeni, da začasna odredba ni veljala oz. da je ni bilo, kot zatrjuje pritožnik. Kadar pravno sredstvo ne zadrži izvršitve, kot to načeloma za vloženi ugovor predvideva šesti odstavek devetega člena ZIZ, to pomeni, da je začasna odredba, konkretno izdana dne 4. 4. 2023 v postopku II Z 7/2023, stopila v veljavo takoj, ker je ugovor zoper njo odložil nastop njene pravnomočnosti, ne pa tudi izvršljivosti, kar pomeni, da se začne izvrševati takoj in ne šele s pravnomočnostjo, in se izvršuje vse do njene razveljavitve (21. 7. 2023, kot to navaja sam pritožnik v pritožbi). Z lastnim razumevanjem in navedbami, da ga niti CSD ni pozval na izvajanje stikov po začasni odredbi, pritožnik ne more izpodbiti pravilnega zaključka sodišča, da je od sredine aprila 2023 do konca julija 2023 imel možnost izvajanja rednih stikov s svojo mld. hčerko, s čimer bi lahko ohranjal njuno povezanost in hitreje dosegel širitev stikov, česar pa ni izkoristil (pa tudi sicer izvajanje stikov po sedaj izpodbijanem sklepu kategorično odklanja v sami pritožbi). Gre za enega od nosilnih razlogov za spremembo stikov, ki odslej potekajo le preko telekomunikacijskih sredstev v trajanju ene ure tedensko, ob tem, ko je sodišče sledilo oceni CSD, iz katere izhaja, da je ohranitev stikov nujna, ker še obstaja možnost, da si pritožnik povrne hčerkino zaupanje, da pa se bo hčerkin odpor do stikov v primeru, če pritožnik ne bo spremenil odnosa do nje, le še povečeval, hči pa se bo odtujila od njega. Upoštevaje povedano, pritožnik zgolj ponavlja lastno oceno, da mu takšni stiki ne omogočajo stikovanja, nadalje, da ni moč izključiti materinega vpliva na mld. A. A. in da CSD ni podpiral predloga za potek takšnih stikov. S takšnimi navedbami in nadaljnjo, da zaradi hčerkine neogroženosti (kar pa ni pogoj za postavitev zagovornika po 182. členu DZ, kot to izpostavlja pritožbeno sodišče) niso bili izpolnjeni pogoji za postavitev zagovornika, ne uspe izpodbiti dejanskih zaključkov sodišča glede svobodne hčerkine volje pri podajanju izjave z bistveno vsebino, da so ji dosedanji stiki povzročali stisko, in si stikov zato sploh ne želi, ter nadaljnjih pravnih zaključkov, da temeljni namen izvajanja dosedanjih stikov s tem, ko je mld. A. A. čas med stiki pogosto preživljala z očetovimi sorodniki in ne z njim, ni bil dosežen, ter da v situaciji, dokler pritožnik ne spremeni načina pristopa do hčerke, tudi slednji ni moč vsiljevati več stikov od tistih, ki so ji v korist. Presoje, da se ravno s sedaj določenimi stiki zagotavljajo koristi skupne mladoletne hčerke, katera, upoštevaje mnenje otroka in pristojnega CSD, temelji tudi na izvedeni in argumentirano obrazloženi dokazni oceni, pritožnik tako ne uspe omajati (in še toliko manj s posplošenim očitkom o nekritični presoji sodišča, ki mu očita spregled hčerkine navezanosti nanj).

10.Prvostopno sodišče je kljub pritožnikovi odsotnosti na naroku postopek nadaljevalo (člena 6 in 30 ZNP-1), zato ni jasno, kakšen očitek pritožnik naslavlja na sodišče, ko navaja, da predlagateljica vehementno zaključuje, da naj bi se njegov predlog glede na odsotnost na naroku štel za umaknjen. Čeprav ji pripisuje globoke finančne zamere do njega in nedelovanje v korist otroka ter kot lažnive označuje njene izjave, da z A. A. že več kot leto dni nista imela stika, pa slednjega v nadaljevanju pritožbe ne zanika oz. celo izrecno priznava, da hčerke ni videl že od aprila 2023.15 Zatrjevana konktradiktornost izjave predlagateljice, da ni storil ničesar, da bi izboljšal stik, in ni naročil e-Asistenta, kot se je zavezal, po razveljavitvi začasne odredbe z dne 21. 7. 2023 pa ni od nje prejel nobenega odgovora na SMS poziv, da mu stike omogoči, predstavlja poskus polemiziranja z navedbami oz. dokazi, ne pa z ugotovitvami sodišča. Slednje velja tudi za navedbe o listini s predlagateljičino naznanitvijo kaznivega dejanja zoper njega (A5), kateri je priložena izjava priče - babice mld. A. A., C. C.,16 v zvezi s čimer pritožnik ponavlja, da je zoper njo zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve vložil kazensko ovadbo, in že sam priznava, da po predlagateljici v spis vložena listina z obravnavanim postopkom nima ničesar; nanjo prvostopno sodišče svoje odločitve niti ni oprlo, kot dodaja pritožbeno sodišče.

11.Pritožnik vsebinsko ne obrazloži, v čem izpodbija odločitev o ustavitvi postopka za spremembo zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo po svojem predlogu, kot tudi ne nestrinjanja z zavrnilno odločitvijo za spremembo stikov in za spremembo preživnine (oboje po lastnem predlogu). Po uradni dolžnosti opravljeni preizkus je pokazal, da se sodišču prve stopnje v omenjenem delu niso pripetile nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Ker se ob predhodno obrazloženem tudi pritožbene navedbe pokažejo za neutemeljene, prvostopno sodišče pa je tudi v delu, ki se pritožbeno vsebinsko izpodbija, pravilno uporabilo materialno pravo, medtem ko kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni bilo zaslediti, je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Prav tako obrazložene odločitve o stroških pritožnik obrazloženo ne izpodbija v ničemer.

13.Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Predlagateljica nosi sama svoje pritožbene stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo (člen 101 ZNP-1). Odločitev je oprta na prosti preudarek, ker postopek poteka zaradi ugotavljanja koristi otroka obeh udeležencev (ko načeloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka).

-------------------------------

1Ta je podlaga za smiselno uporabo določb ZPP tudi v nadaljevanju, kadar se sodišče sklicuje na določila ZPP.

2Očitek se verjetno nanaša na sklep o izdani začasni odredbi, ker z izpodbijanim sklepom ni odločano o začasni odredbi.

3Glej predlog za izločitev z dne 25. 9. 2023 (l. št. 69 - 71).

4Podrobneje o tem v točki 7 sklepa z dne 5. 10. 2023.

5Kjer so bili na podlagi sklepa z dne 11. 11. 2021 določeni s postopnim širjenjem, tako da so se v končni obliki izvajali vsak drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure, v tednu brez vikend stika tudi med tednom ob torkih in četrtkih od 15.00 do 19.00 ure, v tednu, ko poteka vikend stik pa tudi ob sredah od 15.00 ure do 19.00 ure; stike med jesenskimi in zimskimi počitnicami sta si starša delila na polovico, prvomajske počitnice je mld. otrok v neparnih letih preživljal z očetom; stiki med poletnimi počitnicami so bili določeni drugi in četrti teden v juliju in avgustu; stiki med božično-novoletnimi prazniki so bili deljeni in določeni izmenično; stik na velikonočni ponedeljek je bil določen, če pred tem ni bilo vikend stika; stik na rojstni dan je bil določen po neparnih letih.

6Glej točko 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7Ker ne gre za odločanje o začasni odredbi.

8Upoštevaje samostojnost pritožbe.

9V okviru katerega je bila vloga vložena.

10Kot to izhaja iz zaključnega poročila na l. št. 122 spisa.

11Pritožbeno ni sporno, da je bila mld. A. A. tekom postopka postavljena zagovornica pri Varuhu človekovih pravic.

12Podrobneje prvostopno sodišče o tem v obrazložitvi v točki 19 izpodbijanega sklepa.

13Prvostopno sodišče na očitke odgovori v obrazložitvi pod točko 19 v delu, da pritožnik ni izkoristil možnosti za širitev stikov in izpodbitje navedb predlagateljice.

14Pri čemer spregleda vsebino mnenja v pomembnem delu, ki pa jo prvostopno sodišče povzame (glej predhodno obrazložitev in povzetek mnenja v obrazložitvi tretjega odstavka točke 18 izpodbijanega sklepa z bistvom v ohranitvi stikov in postopnim širjenjem).

15Stran 6 pritožbe.

16Pritožnik v pritožbi navaja, da gre za naznanitev kaznivega dejanja s strani C. C.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 141 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 9, 9/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.