Jedro

Opravilne sposobnosti ni mogoče odvzeti z učinkom za nazaj, to je za čas pred izdajo odločbe oz. pred vložitvijo predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo nepravdni postopek, v katerem naj bi odločilo o predlogu predlagateljice M. M. na delni odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu M. M.. Postopek je prvostopno sodišče ustavilo zato, ker je nasprotni udeleženec tekom postopka umrl. Hkrati je sodišče predlagateljici naložilo plačilo stroškov postopka v višini 1.350,00 SIT.

Zoper sklep se iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da umrli osebi poslovne sposobnosti za naprej sicer res ni mogoče odvzeti, da pa gre v konkretnem postopku za vprašanje odvzema poslovne sposobnosti v obdobju do smrti nasprotnega udeleženca. Ugotovitev poslovne nesposobnosti nasprotnega udeleženca je za predlagateljico ključnega pomena, saj bo le tako lahko zaščitila svoje interese nasproti ženi udeleženca, s katero si je le dva dni pred vložitvijo predloga razdelil premoženje, v katero je skupaj z možem vložila znatna sredstva, ki pa skozi zapuščinsko maso pripadajo otrokoma pok.

nasprotnika. Na podlagi zdravniških izvidov pa je jasno, da takrat udeleženec ni bil več poslovno sposoben.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvostopenjskega sodišča o ustavitvi postopka je pravilna.

Stališče pritožbe, da gre v konkretni zadevi za odločanje o odvzemu poslovne sposobnosti v obdobju do smrti nasprotnega udeleženca, ni sprejemljivo, ker je odločba o odvzemu poslovne sposobnosti konstitutitvne narave in učinkuje zato vedno le za naprej, to je od izdaje oz. pravnomočnosti dalje (1. odst. 41. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Navedeno pomeni, da prvostopenjsko sodišče nikakor ne bi moglo izdati odločbe o odvzemu poslovne sposobnosti z učinkom za nazaj, to je za obdobje pred smrtjo nasprotnega udeleženca, odvzem poslovne sposobnosti umrli osebi pa je, s čimer se strinja tudi pritožba, prav tako nemogoč. Posledično pa je pravilna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o neobstoju interesa predlagateljice za nadaljevanje postopka, ki je glede na navedbe v pritožbi v postopku želela doseči, da bi se nasprotnemu udeleženecu odvzelo poslovno sposobnost z učinkom za nazaj, celo z učinkom za obdobje pred vložitvijo predloga. Eventuelne zahtevke nasproti ženi nasprotnega udeleženca bo lahko predlagateljica, kot je to navedeno že v prvostopenjskemu sklepu, uveljavljala v pravdi.

Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ni pri tem zagrešilo nobene procesne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodiče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stonje (2. odstavek 365. čl. ZPP v zvezi s členom 37. ZNP).