Jedro

Tožena stranka je vse potrebne podatke zemljiškoknjižnega stanja pridobila iz uradne evidence, prav tako je tudi uporabila spletni portal Prostor za ugotavljanje vrednosti nepremičnin v tožnikovi solasti, to je stavbnih parcel in na njih stoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter uporabila Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem za ugotovitev primernega stanovanja, ki se ne upošteva pri ugotavljanju premoženjskega pogoja.

Izročilna pogodba, ki jo tožnik prilaga, določa pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja v dveh sobah v pritličju hiše, s souporabo sanitarij, vendar takšna pravica dosmrtnega brezplačnega stanovanja, ne more vplivati na ugotovitve o zemljiškoknjižno izkazanem solastništvu tožnika in njegove žene sporne stanovanjske stavbe, ki se šteje kot premoženje vseh družinskih članov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1527/2012, je tožena stranka pod točko I izreka odločila, da se ugotovi, da je bila prosilcu A.A. (tožniku v tem sporu), s stalnim prebivališčem na naslovu ..., z odločbo Bpp 1527/2012 z dne 5. 9. 2012, neupravičeno dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju nujna bpp). Pod točko II izreka je ugotovljeno, da je dolžan prosilec A.A. na TRR Okrožnega sodišča v Celju povrniti stroške neupravičeno pridobljene brezplačne pravne pomoči, ki bo odmerjena s posebnim sklepom. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila prosilcu odobrena nujna bpp zaradi vložitve odgovora na tožbo v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Velenju, številka P 145/2012 z postavitvijo odvetnice B.B. V ... Odobritev je bila izvedena nemudoma in brez ugotavljanja subjektivnih pogojev v skladu z določilom 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), ker bi prosilec sicer zamudil rok za opravo določenega procesnega dejanja. Prosilec mora takoj ali najkasneje v 8. dneh po odobritvi bpp dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po ZBPP (četrti odstavek 36. člena). Če pogoji za odobritev niso utemeljeni, se uporabijo določbe petega odstavka 36. člena ZBPP. Tožena stranka navaja zakonska določila, ki se nanašajo na ugotavljanje povprečnega osebnega dohodka na člana družine (lastni dohodek), ki ne sme presegati 520 EUR. Odobritev bpp pa je odvisna tudi od tega, če prosilec ali njegova družina nima prihranke ali premoženja, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Navaja premoženje, ki se ne upošteva, to je stanovanje, ki je primerno, katerega velikost določa Pravilnik. Podatki o vrednosti nepremičnin se zbirajo iz uradne zbirke, ki jo vodi Geodetska uprava RS.

2. Tožnik živi skupaj z ženo v skupnem gospodinjstvu in z dvema otrokoma v starosti 19 in 15 let. Prosilec in njegova žena sta solastnika (vsak do ½ celote) nepremičnin parcelna številka 250/14, 250/20 in 250/21, vse k.o. …. Tožena stranka je glede vrednosti nepremičnin in glede drugih podatkov vpogledala na spletni portal Prostor. Parcelna številka 250/14 k.o. … v naravi predstavlja pozidano zemljišče in sicer gospodarsko poslopje v izmeri 46 m², travnik v izmeri 451 m² in na njem stoječo stanovanjsko stavbo na naslovu … , v kateri živi prosilec s svojo družino. Površina navedene stanovanjske stavbe znaša 97,70 m², kar ne presega dvakratnega normativa primernega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, zato se ta hiša ne upošteva kot premoženje prosilca in njegove družine. Nepremičnina s parcelno številko 250/20 k.o. … po podatkih GURS predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo vrednosti 63.229,00 EUR, kar občutno presega premoženjski kriterij za dodelitev bpp 13.780 EUR. Po navedeni ugotovitvi tožena stranka ni presojala vrednosti ostalih nepremičnin v lasti prosilca in njegove žene. V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP je prosilec dolžan neupravičeno prejeto bpp vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker pa tožena stranka odvetnici B.B. še ni izplačala nagrade za opravljene odvetniške storitve, za opravo katerih je bila imenovana z zgoraj navedeno odločbo o dodelitvi nujne bpp, višina le te še ni znana. Ko bo tožena stranka odmerila in izplačala te stroške, bo znana tudi višina neupravičeno pridobljene bpp prosilcu in bodo ti stroški odmerjeni s posebnim sklepom.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da sicer soglaša z ugotovitvijo tožene stranke o obsegu premoženja in sicer, da sta tožnik in njegova žena solastnika vsak do ½ celote nepremičnin, parcelna številka 250/14, 250/20 in 250/21 vse k.o. ..., pri čemer je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede prebivališča tožnika in njegove družine. Na nepremičninah parc. št. 250/14 in 250/20, obe k.o. … stojita dve ločeni samostoječi stavbi, vsaka z enim stanovanjem, in sicer stoji na parc. št. 250/14 stavba št. 230, na pare. št. 250/20 pa stavba št. 231, dejansko pa sta obe stavbi priklopljeni na isti komunalni priključek, zaradi česar imata tudi enak naslov tj. … . Družina tožnika živi v enostanovanjski hiši v stavbi št. 231, parc. št. 250/20 k.o. ..., stanovanjsko hišo v stavbi 230, pare. št. 250/14 k.o. … pa zaseda toženčeva mati C.C. iz naslova pravice dosmrtnega in brezplačnega stanovanja po 4. členu izročilne pogodbe z dne 22. 06. 1994, na podlagi katere sta tožnik in njegova žena na nepremičnini pridobila lastninsko pravico na nepremičnini prac. št. 250/14. Organ za BPP je dejansko stanje prebivališča tožnika v odločbi z dne 13. 02. 2013 ugotovil nepravilno, saj bi moral kot stanovanje, v katerem tožnik in njegova družina prebiva, in ki se na podlagi 24. člena ZSVarPre ne šteje v premoženje tožnika, upoštevati nepremičnino pare. št. 250/20 k.o … in ne nepremičnine pare. št. 250/14 k.o. …. Prevzeta pogodbena obveznost iz 4. člena izročilne pogodbe z dne 22. 06. 1994 pa tožniku preprečuje odtujitev, obremenitev ali oddajo v najem stanovanja na nepremičnini pare. št. 250/14 k.o. ..., saj mora izročevalki C.C., s prevzeto preužitno obveznostjo v izročeni nepremičnini nuditi pravico dosmrtnega in brezplačnega stanovanja. Po četrtem členu izročilne pogodbe ima pravico dosmrtnega in brezplačnega stanovanja v izročeni nepremičnini tudi tožničina sestra D.D., rojena C., ki sicer ne živi skupaj s toženčevo družino in izročevalko C.C., a ji ne glede na to pripada pravica dosmrtnega in brezplačnega stanovanja v izročeni nepremičnini. Zagotavljanje pravice dosmrtnega in brezplačnega stanovanja obema upravičenkama predstavlja po pogodbi za tožnika in njegovo ženo njuno prevzemno obveznost. Zaradi pridržanih pravic izročevalcev ima izročilna pogodba naravo dvostransko vzajemnega obligacijskega razmerja, za katero veljajo določbe od 100. do 124. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in je v tem delu odplačna, zaradi česar lahko izročevalka v primeru, da prevzemnika svoje obveznosti ne izpolnita, zahteva njeno razveljavitev oziroma od pogodbe odstopi, ali jo prekliče (l03. člen OZ), v tem primeru pa bi tožnica in njen soprog ostala brez vsakršnega premoženja. S prevzetimi obveznostmi sta si izročevalca zase in za svojo drugo hči zagotovila njihovo preživljanje do smrti, v smislu dosmrtno zagotovljenega prebivališča, zaradi česar nepremičnine tožnik ne more prodati ali jo obremeniti, saj bi bila v takem primeru izročitev preklicana.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabila predpisne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP), ki se nanašajo na neupravičeno prejeto bpp (peti odstavek 36. člena ZBPP), zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

7. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede prebivališča tožnika in njegove družine, glede na to, da na nepremičninah parcelna številka 250/14 in 250/20, obe k.o. … stojita dve ločeni samostoječi stavbi, vsaka z enim stanovanjem in sicer na parcelni številki 250/14 stavba številka 230, na parcelni številki 250/20 stavba številka 231, ki pa imata tudi enak naslov, to je … (zaradi istega komunalnega priključka), tako da tožnikova družina živi v enostanovanjski hiši v stavbi številka 231, parcelna številka 250/20 k.o. ..., stanovanjsko hišo v stavbi 230, parcelna številka 250/14 k.o. … pa zaseda toženčeva mati C.C. iz naslova pravice dosmrtnega in brezplačnega stanovanja na podlagi 4. člena izročilne pogodbe z dne 22. 6. 1994, kar bi morala tožena stranka upoštevati. Tožena stranka je vse potrebne podatke zemljiškoknjižnega stanja pridobila iz uradne evidence, prav tako je tudi uporabila spletni portal Prostor za ugotavljanje vrednosti nepremičnin v tožnikovi solasti, to je stavbnih parcel in na njih stoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter uporabila Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem za ugotovitev primernega stanovanja, ki se ne upošteva pri ugotavljanju premoženjskega pogoja. Tako tožnik iz k tožbi priloženim potrdilom o parcelnih številkah 250/14 k.o. … in 250/20 k.o. … ter 250/21 k.o. … in geodetskim prikazom teh parcel, ne more uspešno izpodbijati pravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Neutemeljena je tudi nadaljnja tožbena trditev, da bi morala tožena stranka upoštevati izročilno pogodbo z dne 22. 6. 1994, ki v 4. členu preprečuje odtujitev, obremenitev ali oddajo v najem stanovanja na nepremičnini parcelna številka 250/14 k.o. ..., saj mora izročevalki C.C. s prevzeto preužitno obveznostjo v izročeni nepremičnini nuditi pravico dosmrtnega in brezplačnega stanovanja ter dejstvo, da ima izročilna pogodba naravo dvostransko vzajemnega obligacijskega razmerja, za katero veljajo določbe od 100. do 124. člena OZ in je v tem delu odplačna, zaradi česar lahko izročevalka v primeru, da prevzemnika svoje obveznosti ne izpolnita, zahteva njeno razveljavitev oziroma od pogodbe odstopi, ali jo prekliče (103. člen OZ), kar bi imelo za posledico izgubo premoženja. Sama izročilna pogodba, ki jo tožnik prilaga, določa pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja v dveh sobah v pritličju hiše na naslovu ..., s souporabo sanitarijev (ta obveznost zemljiškoknjižno ni niti izvedena), vendar takšna pravica dosmrtnega brezplačnega stanovanja v dveh sobah ne more vplivati na ugotovitve o zemljiškoknjižno izkazanem solastništvu tožnika in njegove žene sporne stanovanjske stavbe, ki se šteje kot premoženje vseh družinskih članov. Tudi tožbeni ugovor, da gre za obligacijsko pravico, ki je odplačna, in da se takšna pogodba lahko vedno razveljavi oziroma lahko izročevalca od nje odstopita (103. člen OZ), ne more vplivati na drugačno odločitev, ker za to ni pravne podlage. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik kot prosilec za bpp, glede na izkazano premoženjsko stanje več ne izpolnjuje pogojev za dodelitev nujne bpp oziroma, da so podani zakonski pogoji za vračilo dodeljene nujne bpp po določbi petega odstavka 36. člena ZBPP.

8. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

9. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.