22. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa mag. B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 337/2004 z dne 1. 2. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. I 2003/01165 z dne 16. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica (v izvršilnem postopku dolžnica) je na podlagi pravnomočne sodbe plačala glavnico z zamudnimi obrestmi, ki jih je izračunala po linearni metodi. Upnik je menil, da mu gredo zamudne obresti po konformnem izračunu in je za razliko zoper dolžnico predlagal izvršbo, ki jo je Okrajno sodišče dovolilo. Ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je pritožnica ugovarjala metodi obračuna zamudnih obresti, je Okrajno sodišče zavrnilo. Zoper ta sklep je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo na podlagi stališča, da se višina obresti za obveznosti, zapadle v obdobju veljavnosti Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 45/95 in nasl. – v nadaljevanju ZPOMZO) od 5. 8. 1995 do 27. 6. 2003, obračunava po konformni metodi.

2.Zoper takšno odločitev pritožnica vlaga ustavno pritožbo, v kateri nasprotuje načinu računanja zamudnih obresti. Razlaga pojem in pomen konformnega načina obračunavanja obresti. Poudarja, da ZPOMZO ne govori več o konformni metodi, temveč o temeljni obrestni meri, ki naj zagotavlja ohranitev realne vrednosti denarnih obveznosti, in o obrestni meri, ki je vezana na eskontno mero Banke Slovenije. Problem vidi v tem, da se za izračun kljub temu še vedno uporablja metoda, ki prinaša anatocizem, ne da bi zakon to izjemo izrecno določal. Zaradi uporabe te metode, ki naj ne bi bila zakonita, je po mnenju pritožnice tudi odločanje sodišč nezakonito. Navaja, da v tem primeru ne gre le za uporabo prava, ampak za množičen pojav in za vprašanje pravne države. Odločba Višjega sodišča se pritožnici zdi ustavno nesprejemljiva, ker naj bi bila nepravilna in nesistemska, ker naj bi bila sama s seboj v nasprotju in ker naj bi odstopala od sodb drugih sodišč in od razumne razlage prava. Z določitvijo temeljne obrestne mere naj namreč zakonodajalec ne bi predpisal ne konformne metode izračuna zamudnih obresti ne izjeme od prepovedi obrestnega obrestovanja. Nasprotna razlaga sodišča po prepričanju pritožnice prečka mejo še znosnih interpretacij predpisov in gramatikalne razlage. Prilaga sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2496/2002 z dne 19. 2. 2003 in navaja, da so sodišča v podobnih primerih razsodila drugače. Zatrjuje kršitev 14., 22. in 153. člena Ustave.

B.

3.Za presojo Ustavnega sodišča bi lahko bil pomemben očitek o kršitvi 22. člena Ustave, ki je glede procesnega položaja v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. S sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani pritožnica zatrjuje, da odločitev v njenem primeru odstopa od uveljavljene sodne prakse. Vendar očitek ne drži. Iz sklepa, ki ga pritožnica prilaga, res izhaja, da je sodišče v tej zadevi presodilo, da prepoved anatocizma velja brez izjem, ker ZPOMZO izrecne izjeme od prvega odstavka 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR) ni predpisal. Vendar pa ta primer ne izkazuje enotne in ustaljene sodne prakse. V sodni praksi Višjih sodišč, dostopni v informacijskem sistemu IUS INFO, prevladuje stališče, da je konformna metoda obračunavanja zamudnih obresti dopustna vse do uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 56/03 – ZPOMZO-1), ki je začel veljati 28. 6. 2003 (tako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2568/2004 z dne 6. 4. 2005, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 41/2005 z dne 13. 4. 2005, sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 742/2005 z dne 29. 9. 2005, sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 1196/2005 z dne 6. 12. 2005).

4.Z navedbami, da izpodbijani sklep odstopa od razumne razlage prava in da obrazložitev prestopa mejo še znosnih interpretacij predpisov in gramatikalne razlage, pritožnica izpodbijanemu sklepu po vsebini očita arbitrarnost. Vendar bi oceno arbitrarnega ravnanja Ustavno sodišče lahko izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišče je namreč razumno obrazložilo stališče o uporabi konformne in linerarne metode izračuna zamudnih obresti. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašala pritožnica, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

5.Z vsemi ostalimi navedbami v ustavni pritožbi pritožnica le oporeka pravilnosti uporabe materialnega prava, ki v človekove pravice in temeljne svoboščine ne posega. S takšnimi navedbami glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ustavno sodišče namreč v postopku z ustavno pritožbo ne preizkuša pravilnosti uporabe materialnega prava same po sebi, pač pa le, ali gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ker 2. in 153. člen Ustave neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, se nanju za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić