Jedro

Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.

Izvršba se na podlagi umika ustavi le, če je iz spisa jasno in nedvoumno razvidno, da je umik vložila upravičena oseba, to pa je izključno upnik (ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec). Če sodišče pravilno in skrbno vodi postopek, se mora vloga, ki prispe na sodišče (vložišče), vložiti v spis takoj oziroma vsaj v doglednem času po prispetju. Tako kot po eni strani skladno z razpravnim načelom velja, da je na strankah breme zatrjevanja in dokazovanja dejstev, ki so jim v korist oziroma s katerimi utemeljujejo svoje zahtevke, je po drugi strani izključno stvar pravilnega poslovanja in postopanja sodišča, da se na sodišče prispela pisanja strank ažurno vlagajo v sodne spise, za katere so namenjena. V tej zadevi pa sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s to zahtevo, saj je umik za nepremičnino 002, ki naj bi ga upnica na vložišče vložila dne 6. 9. 2012, v spis vložilo, ko mu ga je posredovala lastnica nepremičnine D. D. (ki tedaj še niti ni bila stranka postopka), in sicer šele v mesecu maju 2017, torej več kot po štirih letih po tem, ko naj bi ga upnica dejansko vložila. Vzrok za nastali položaj, to je za spor, ali je bil umik dne 6. 9. 2012 na sodišče res vložen ali ne, se je torej nakazoval izključno v poslovanju sodišča prve stopnje, nikakor pa ga ni mogoče pripisati upnici niti hipotekarni dolžnici D. D. Če je upnica umik dne 6. 9. 2012 vložila na vložišče sodišča prve stopnje, se je takrat njena procesna obveznost v zvezi s to vlogo zaključila in zato ni mogoče od nje zahtevati, da bi dokazovala, da umika ni vložila. Enako ni mogoče zahtevati od lastnice nepremičnine in hipotekarne dolžnice D. D., da bi dokazovala, da je upnica umik 6. 9. 2012 res vložila. Ob pojasnjenem izhodišču namreč tega niso dolžne dokazovati stranke in je zato sklicevanje upnice na razpravno načelo v tej zvezi pravno zgrešeno.

Umik za nepremičnino 002 na sodišče prve stopnje dne 6. 9. 2012 je pravno učinkovito vložil notar, kar sicer potrjujejo tudi drugi podatki v spisu. S tem, ko je upnica po odvetniku E. E. dne 24. 5. 2012 v notarsko hrambo izročila umik izvršilnega predloga na nepremičnino 002 v tej zadevi, je namreč sprejela svojo pravico iz pogodbe o notarski hrambi SV 4, to je pravico do prejema dela kupnine za prodano nepremičnino. Posledično pa od takrat dalje ni več mogla preklicati pravice prodajalca in kupcev od notarja zahtevati izročitev predmet notarske hrambe, to je izjave o umiku na sodišče. Notarski zapisnik SV 2 z dne 5. 9. 2012 s priloženim obvestilom upnice H. H. notarju, iz katerega izhaja, da upnica H. H. nima pooblaščenca za umik predlogov za izvršbo in da bo umike predlogov za izvršbo na svoji nepremičnini podajala izključno sama osebno, glede na 88. člen ZVKSES lahko učinkuje le od dne 5. 9. 2012 dalje. Ne more pa učinkovati za nazaj oziroma na pravico prodajalca in kupcev iz notarskega zapisa SV 4 z dne 23. 5. 2012, da notar ob izpolnitvi pogoja – to je po plačilu kupnine na skrbniški račun notarja – na sodišče vloži dne 24. 5. 2012 pri njem deponirani umik predloga za izvršbo na nepremičnino (notarski zapisnik SV 1).

Izrek

I. Pritožba proti sklepu na red. št. 79 spisa se zavrne in se slep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi proti sklepu na red. št. 78 spisa se ugodi in se sklep razveljavi.

III. A. A. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Sklep na red. št. 78**

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 4. 2019 na red. št. 78 spisa je sodišče prve stopnje razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi VL 63336/2011 v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak del stavbe 001. 2. Upnica je proti sklepu vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče na podlagi izjav tretjega, torej A. A., odločilo, da se upošteva njegova izjava, čeprav ne temelji na dokumentih, ki so potrebni za verodostojnost pravnega posla, tretji je predložil samo kopije. Sodišče na podlagi več vlog, ki jih podaja tretji A. A., odloča, da so njegove navedbe pravilne in da naj se jih upošteva. Upnica se s tem ne strinja, ker tretji nima verodostojnega dokumenta, temveč je sam vložil kopijo kot tretji. Po toliko letih pa navaja, da je sodišče original prejelo od upnice, kar ne drži in je v nasprotju s trditvijo in izkazi upnice, da original na sodišču ne obstoji, ker ga ni nihče vložil, saj tudi ni bilo zahteve in pogojev za tako vlogo. Svojemu denarju se upnica ne odreka in vztraja pri izvršbi na zastavljeni nepremičnini dolžnika B. d. o. o. - v stečaju, tudi glede nepremičnine ID znak 001. Tretji, ki je vpisal lastninsko pravico v vrstnem redu zaznambe šele dne 15. 10. 2015, se je s tem odločil in prevzel tudi vsa obstoječa bremena, ki so bila vpisana pred navedenim datumom, tudi hipoteko upnice. Le-ta absolutno demantira navedbe tretjega A. A., da je upnica podala umik predloga za izvršbo in odpoved ponovni izvršbi ter odpoved pravici do pritožbe z dne 5. 9. 2012 in da je to razvidno iz žiga sodišča. Tretji pa prilaga le kopijo, ki ne izkazuje verodostojnosti in ne nadomesti izvirnega dokumenta. Izvirnik ne obstaja in ga sodišče nima. Sodišče naj tudi ugotovi, da A. A. in B. A. na dan začetka stečaja 12. 10. 2012 še nista imela vpisane lastninske pravice.

3. Sodišče je pritožbo poslalo solastniku nepremičnine A. A. v odgovor. A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga zavrženje oziroma zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

**Sklep na red. št. 79**

4. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 4. 2019 na red. št. 79 je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnini ID znak 002 nadaljevalo zoper D. D. (I. točka izreka), izvršilni postopek s prodajo nepremičnine ID znak del stavbe 002 ustavilo (II. točka izreka) in zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak del stavbe 002 razveljavilo (III. točka izreka).

5. Upnica je proti sklepu vložila pravočasno pritožbo, smiselno proti II. in III. točki izreka. Navaja, da je bila nepremičnina ID znak 002 ob začetku stečajnega postopka v lasti B. d. o. o., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Dalje poudarja, da iz zemljiške knjige izhaja, da vloga z dne 6. 9. 2012, dana kot umik predloga za izvršbo na nepremičnino ID znak 002, v zemljiški knjigi ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, torej je umik predloga za izvršbo na nepremičnino in odpoved ponovni izvršbi in pravici do pritožbe zoper sklep o ustavitvi, podpisan s strani odvetnika E. E., brezpredmeten. Vloga z dne 6. 9. 2012 ni bila pretvorjena v elektronsko obliko in ni vložena kot verodostojen dokument, na podlagi katerega bi zemljiška knjiga zaznamovala vpis. Iz zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da v času, ko sta bila kot solastnika vpisana F. F. in G. F., izvršba upnice ni bila predmet umika. Po vpisu lastništva D. D. pa umik izvršbe VL 63336/2011 sploh ni bil vložen. Dejstvo je, da je D. D. vedela, da se hipoteka upnice ni umaknila, zaznamba vpisa izvršilnega dejanja upnice v prodajni pogodbi ni navedena kot umik, torej je D. D. zaznambo izvršbe zavestno sprejela kot dejstvo, da še naprej ostaja in se izvršuje. Dejstvo je, da tudi odvetnik E. E. ni imel pooblastila za odločanje in nima pooblastila za pravdo. Pooblastilo mu je nalagalo izključno zastopanje in da pravno veljavno zavezuje in potrjuje zadostitev zahtevkov upnice. Odvetnik E. E. je imel samo splošno pooblastilo za vsako vlogo, ki jo je vlagal na sodišče, torej za točno določeno dejanje: izvršba, razširitev izvršbe, nova izvršba ipd., za umike pa odvetnik od upnice ni dobil pooblastila in jih tudi ni mogel priložiti v spis ali notarju.

6. Dolžnica D. D. v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam.

**Skupaj za pritožbi zoper oba izpodbijana sklepa**

7. Pravno pomembna procesna dejstva: - upnica ima zoper osebnega dolžnika B. d. o. o. izvršilni naslov; - sodišče je s sklepom o dodatni izvršbi dovolilo izvršbo na več nepremičnin, med drugim tudi na nepremičnini ID 001 (v nadaljevanju: nepremičnina 001) in ID 002 (v nadaljevanju: nepremičnina 002); - v spis so po dovolitvi izvršbe začeli prihajati umiki predloga za izvršbo, odpovedi ponovne izvršbe na nepremičnino ter odpovedi pravice do pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe (v nadaljevanju: umik predlog za izvršbo), na katerih je navedenih več upnikov, več sodnih zadev (npr. na umiku z dne 24. 5. 2012 na red. št. 16 je naštetih petnajst zadev, osem upnikov, umik se nanaša na dve nepremičnini); - A. A. je v vlogi z dne 24. 1. 2014 pozval sodišče k ustavitvi postopka tudi na nepremičnino 001, ker je upnica vložila umik predloga za izvršbo (priloga C 4). Sodišče je odvetnika upnice pozvalo, da v roku osmih dni posreduje originalno vlogo, s katero upnica umika predlog za izvršbo. Čez pol leta je na odvetnika naslovilo enak dopis. Obakrat odvetnik ni odgovoril; - sodišče je zaradi začetega stečajnega postopka nad dolžnikom s sklepom z dne 13. 10. 2016 ustavilo izvršbo na več nepremičnin, tudi na nepremičnino 001, ter ohranilo v veljavi ločitveno pravico na tej nepremičnini. Sklep je pravnomočen (sklep VSL III Ip 169/2017). V obrazložitvi je pojasnilo tudi razlog, zakaj ni ustavilo izvršbe na nepremičnino 002 – ker je po zaznambi izvršbe prišlo do spremembe lastništva in nepremičnina ni spadala v stečajno maso; - sodišče je 17. 10. 2016 na upničinega odvetnika naslovilo dopis, ali vztraja pri izvršbi na nepremičnino 002. Odgovorila je upnica osebno in povedala, da umika ni dala in da pri izvršbi vztraja, predloga za izvršbo ne umika; - sodišče je s sklepom z dne 11. 5. 2017 ustavilo izvršbo na nepremičnino 002, ker je 3. 5. 2017 v postopku nadzorstvene pritožbe vložnice D. D., trenutne lastnice nepremičnine (ki pa takrat ni bila stranka izvršilnega postopka), ugotovilo, da je vložnica k nadzorstveni pritožbi priložila umik predloga za izvršbo, ki ga je upnik 6. 9. 2012 vložil na vložišču Okrajnega sodišča v Ljubljani. Sodnica je ugotovila, da vloge v tem izvršilnem spisu ni, zato jo je sedaj vložila v spis in na njeni podlagi izdalo sklep. Sklep je bil na upničino pritožbo razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep VSL III Ip 2927/2017); - 27. 11. 2017 je upnica v spis vložila preklic pooblastila odvetniku; - 11. 12. 2018 je vložena vloga A. A. (ki ni stranka postopka, je pa solastnik nepremičnine 001), v kateri vložnik obvešča sodišče, da je upnica 4. 10. 2012 vložila umik predloga za izvršbo. Navaja, da je bil istega dne v drugih izvršilnih postopkih prav tako vložen predlog za umik izvršbe s strani nekaterih drugih upnikov, pri čemer so navedeni postopki že zaključeni, vložnik pa prilaga umik predloga za izvršbo z dne 29. 8. 2012; - sodišče je s sklepom z dne 10. 4. 2019 (red. št. 78) razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi za nepremičnino 001. Sklep je izdalo na podlagi 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, in sicer na podlagi umika predloga za izvršbo, o katerem je sodišče seznanil solastnik nepremičnine, zgoraj omenjeni A. A. Istega dne je s sklepom na red. št. 79 nadaljevalo izvršbo na nepremičnino 002 zoper sedanjo zemljiškoknjižno lastnico D. D., ustavilo postopek s prodajo te nepremičnine in razveljavilo zaznambo izvršbe na tej nepremičnini. V izpodbijanem delu (druga in tretja točka izreka) je tudi ta sklep izdalo na podlagi 43. člena ZIZ.

- v spisu je notarski zapisnik SV 1 (A39) z dne 24. 5. 2012 o notarski hrambi, iz katerega izhaja, da je tega dne upničin odvetnik dal notarju v hrambo več umikov predloga za izvršbo, med drugim tudi za nepremičnino 002; - v spisu je notarski zapisnik SV 2 (A13) z dne 5. 9. 2012 o notarski hrambi listin, iz katerega izhaja, da je odvetnik E. E. v notarsko hrambo med drugim izročil izjavo o umiku predloga za izvršbo na nepremičnino tudi v zadevi, navedeni v notarskem zapisniku SV 3, nepremičnine ID znak 001, 003 in ID znak 004 (kupca B. A. in A. A.), da pa, kot je razvidno iz priloženega obvestila, upnica H. H. nima pooblaščenca za umik predlogov za izvršbo. V navedenem obvestilu notarju J. J. z dne 5. 9. 2012 je upnica H. H. izjavila, da nima pooblaščencev za umik predlogov za izvršbo v zadevah pod opr. št. VL 63336/2011 in VL 101437/2011, in še, da bo umik predloga za izvršbo za posamezne nepremičnine dala izključno sama pri notarju.

8. Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi (prvi in tretji odstavek 43. člena ZIZ). Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče (A. Galič v Lojze Ude … et al.; redaktorja Lojze Ude, Aleš Galič – Ponatis, Ljubljana, Uradni list RS, GV Založba, 2010 str. 217; dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1961, str. 286). Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.

9. Umik izvršilnega predloga, ki pomeni uresničitev upnikove procesne dispozicije, mora biti iz spisa jasno in nedvoumno razviden. Ko je enkrat izjava o umiku pri sodišču dana, namreč učinkuje neposredno in je ni več mogoče preklicati, njena pravna posledica je ustavitev izvršbe (tretji odstavek 43. člena ZIZ) in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj (drugi odstavek 76. člena ZIZ). Slednje ne velja v primeru, če si upnik ob umiku pridrži že pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe (drugi odstavek 43. člena ZIZ). Upnica v tej zadevi ves čas postopka zatrjuje, da umika niti za nepremičnino 002 niti za nepremičnino 001 sama pri sodišču prve stopnje ni vložila, prav tako da tega ni v njenem imenu veljavno storil odvetnik E. E. Le-ta je bil namreč upničin tedanji pooblaščenec, saj iz spisa izhaja, da mu je upnica dne 15. 5. 2011 dala pooblastilo za zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi ter med drugim tudi pooblastilo, da v njenem imenu sklepa poravnave in pogodbe ter jo pravno veljavno zavezuje (pooblastilo na list. št. 13). Dne 27. 11. 2017 je upnica v spis vložila preklic pooblastila navedenemu odvetniku.

10. Višje sodišče pritrjuje navedbam upnice, da iz podatkov v spisu ne izhaja jasno in nedvoumno, da bi umik predloga za izvršbo na nepremičnino 002 (dne 6. 9. 2012) in nepremičnino 001 (dne 4. 10. 2012) v tej zadevi pri sodišču prve stopnje podala sama neposredno, ali da bi to storil njen tedanji pooblaščenec, odvetnik E. E. Vendar zgolj dejstvo, da umikov ni vložila niti neposredno upnica niti odvetnik E. E., še ne pomeni tudi, da umik ne bi mogel biti učinkovito vložen. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, je za nepremičnino 002 bil pravno veljavno vložen, za nepremičnino 001 pa tega ni mogoče ugotoviti.

**Posebej glede nepremičnine 002 (sklep na red. št. 79)**

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila (med drugim) nepremičnina 002 predmet prodajne pogodbe med osebnim dolžnikom B. d. o. o. kot prodajalcem in pravnima prednikoma (hipotekarne) dolžnice D. D., tj. G. F. in F. F. kot kupcema. Prodajna pogodba je bila dana v notarsko hrambo notarju J. J. z notarskim zapisnikom o notarski hrambi listin SV 4 z dne 23. 5. 2012. Hkrati se je prodajalec zavezal, da bo v notarsko hrambo izročil tudi nepreklicne izjave upnikov v posameznih izvršilnih postopkih o umikih predlogov za izvršbo, med drugim tudi nepreklicno izjavo upnice H. H. v tej zadevi VL 63336/2011 o umiku predloga za izvršbo na nepremičnino 002. Dogovorjeno je bilo, da ko kupca plačata kupnino na skrbniški račun notarja, bo le-ta vložil izjave o umiku na sodišče (točka 4 notarskega zapisnika SV 4). Iz notarskega zapisnika o notarski hrambi listin SV 1 z dne 24. 5. 2012 pa je razvidno, da je takratni pooblaščenec upnice, odvetnik E. E., pri notarju J. J. deponiral umike upnikov tudi v zvezi z notarskim zapisnikom SV 4, in notarja pooblastil, da naj z umiki ravna skladno z navodili v notarskem zapisniku SV 4, torej naj ob izpolnitvi pogoja iz notarskega zapisnika, to je po plačilu kupnine za prodane nepremičnine, umike vloži na sodišče. Notar J. J. je bil torej na podlagi notarskih zapisov o notarski hrambi listin SV 1 v zvezi SV 4 upravičen v imenu upnice na sodišče vložiti umik izvršilnega predloga za nepremičnino 002, ob izpolnitvi pogoja, določenega v notarskem zapisniku SV 4. 13. Za odločitev v tej zadevi se tako kot pravno pomemben izkaže institut pogodbe o notarski hrambi listin, ki ima pravno podlago 87. členu Zakona o notariatu (ZN) v zvezi s 87. in 88. členom Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES). Po 87. členu ZVKSES se notar s prevzemom listine zaveže deponentu, da bo listino izročil osebi, ki jo določi deponent, če so izpolnjeni pogoji, ki jih ob izročitvi hrambe v notarsko hrambo določi deponent, oziroma vrnil deponentu, če se ta pogoj ne izpolni do določenega roka. Pogodba o notarski hrambi med deponentom in notarjem ima pravno naravo pogodbe v korist tretjega, zato jo deponent lahko prekliče ali spremeni dokler upravičenec ne izjavi notarju, da pravico sprejema. Upravičenec mora izjavo o sprejemu pravice podati ustno pred notarjem ali pisno, notar pa o potrditvi tega dejstva sestavi notarski zapisnik, ki dokazuje, da je upravičenec sprejel svoje pravice. Teh pravic deponent od trenutka upravičenčevega sprejema dalje ne more več enostransko preklicati. Če je upravičenec navzoč ob prevzemu predmeta v hrambo, se šteje, da je s tem sprejel pravico. To pravno dejstvo potrdi notar v notarskem zapisniku o hrambi (88. člen ZVKSES).

14. Na podlagi zgoraj povzetih podatkov v spisu in glede na citirano pravno podlago je bilo torej v obravnavanem primeru mogoče sklepati, da je umik predloga za izvršbo na nepremičnino 002 v imenu upnice na sodišče dne 6. 9. 2012 vložil notar J. J. Kot rečeno, pa je na podlagi umika mogoče ustaviti izvršbo le, če je iz spisa povsem jasno in nedvoumno razvidno, da je umik res podal upnik ali pravno veljavno kdo drug v njegovem imenu. Ker je bilo za presojo izpodbijanega sklepa glede nepremičnine 002 tako pravno odločilno dejstvo, ali je v tej zadevi umik za nepremičnino 002 dne 6. 9. 2012 na sodišče prve stopnje res vložil notar J. J. ali ne, je višje sodišče o tem pri notarju z dopisom z dne 12. 10. 2020 opravilo poizvedbo (o podlagi za opravo poizvedbe glej 17. in 18. točka razlogov). Notarja je pozvalo, naj sporoči, ali je, kdaj je in v kateri sodni zadevi je podal umik za nepremičnini ID znak 002 in ID znak 005 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 4. Prav tako ga je pozvalo, da sporoči, kdaj je bil izpolnjen pogoj iz 4. točke notarskega zapisnika SV 4, ter tudi, da predloži overjen prepis umika predloga za izvršbo z izvirnikom sodne štampiljke, če ga ima v notarski hrambi.

15. Notar se je na poziv sodišča odzval z vlogo z dne 21. 10. 2020 in pojasnil, da je umik za nepremičnino 002 (tudi) v zadevi VL 63336/2011 na sodišče vložil 6. 9. 2012 in da je kopija vloge z izvirnikom sodne štampiljke shranjena v notarski pisarni. Prav tako iz vloge notarja izhaja, da so bili pogoji za vložitev umika po notarskem zapisniku SV 4 – to je plačilo kupnine za prodani nepremičnini, izpolnjeni dne 4. 9. 2012 oziroma dne 5. 9. 2012. Svoji vlogi je notar priložil tudi overjeni prepis umika predloga za izvršbo z dohodno sodno štampiljko. Notar je celo predložil kopije elektronskih sporočil, naslovljenih na takrat razpravljajočo sodnico, s katerimi je tudi na takšen način skušal obvestiti sodnico o dejstvu, da je vložil umik.

16. Višje sodišče je notarjevo vlogo s pomembnimi prilogami z dopisom z dne 28. 10. 2020 vročilo obema strankama, s pozivom, da se o vlogi lahko izjavita v postavljenem roku. Dolžnica D. D. se je na poziv sodišča odzvala z vlogo z dne 12. 11. 2020 in notarjevim navedbam v celoti pritrdila. Upnica je najprej vpogledala v notarjeve listine v spisu (to možnost ji je višje sodišče tudi dalo v svojem dopisu z dne 28. 10. 2020) in ob vpogledu izjavila, da so vse listine v kopirani obliki, torej da notar ni predložil izvirnikov listin. Dne 16. 12. 2020 je upnica vložila še svoj odgovor na vlogo notarja. V vlogi višjemu sodišču uvodoma očita, da je prekršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je preko navedb in predvsem preko dokaznih predlogov strank izvedlo dokaz s pridobitvijo izjave notarja J. J. Opozarja, da ima po sodni praksi preiskovalna pooblastila sicer lahko tudi izvršilno sodišče, vendar le, kolikor je treba varovati interese otroka, preživninskega upravičenca. Najprej se višje sodišče opredeljuje do te procesne graje, v nadaljevanju pa bo odgovorilo še na upničine navedbe v zvezi s samo vsebino stvari.

17. Drži, da ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ tudi v izvršilnem postopku (razen pri izvršbi po uradni dolžnosti; drugi odstavek 2. člena ZIZ) velja razpravno načelo iz 7. člena ZPP. Je odraz drugega temeljnega načela pravdnega in tudi izvršilnega postopka, načela dispozitivnosti (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 2. člena ZIZ). Na vsaki stranki je torej breme zatrjevanja in dokazovanja tistih pravno pomembnih dejstev, ki so njej v korist. Preiskovalno načelo pa je, kot pravilno ugotavlja pritožba, v pravdnem oziroma izvršilnem postopku zelo omejeno, v poštev pride le, ko gre za nedovoljena razpolaganja strank, v postopkih, v katerih je potrebno posebno varstvo določenih oseb, na primer otrok, v izvršbah po uradni dolžnosti; drugi odstavek 2. člena ZIZ) velja razoravno načelo iz 7. člena ZIZ. Je odraz temeljnega načela pravdnega in tudi izvršilnega postopka, načela dispozitivnosti (3. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 2. člena ZPP), po katerem se pravdni in izvršilni postopek praviloma začneta in tečeta na predlog tožeče stranke oziroma upnika, stranke pa lahko (razen v primerih iz tretjega odstavka 3. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) prosto razpolagajo s svojimi zahtevki. Ker je torej začaetek in nadaljnja usoda postopka v rokah strank, saj ga le-te oblikujejo s svojimi zahrevki in drugimi procesnimi dejanji, je logična posledica take ureditve, da je skladno z razpravnim načelom tudi utemeljitev zahtevkov in drugih procesnih dejanj predvsem v domeni strank. Navedeno pomeni, da mora vsaka stranka zatrjevati dejstva in predložiti oziroma predlagati dokaze, s katerimi utemeljuje svoje zahtevke (oziroma druga procesna dejanja). Na vsaki stranki je torej breme zatrjevanja in dokazovanja tistih pravno pomembnih dejstev, ki so njej v korist. Preiskovalno načelo pa je, kot pravilno ugotavlja pritožba, v pravdnem oziroma izvršilnem postopku zelo omejeno, v poštev pride le, ko gre za nedovoljena razpolaganja strank, v postopkih, v katerih je potrebno posebno varstvo določenih oseb, na primer otrok, v izvršbah o uradni dolžnosti.

18. Ugotovitev upnice, da je v izvršilnem postopku prevladujoče razpravno načelo, preiskovalna pooblastila sodišča pa so zelo omejena, je torej pravilna. Zmotno pa upnica meni, da je razpravno načelo relevantno v konkretnem primeru v zvezi s poizvedbo, ki jo je višje sodišče opravilo pri notarju J. J. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je v tem izvršilnem postopku lastnica nepremičnine 002 (ki je naknadno postala tudi stranka tega izvršilnega postopka), D. D., v postopku nadzorstvene pritožbe dne 3. 5. 2017 v spis vložila umik upnice, ki naj bi bil na vložišče sodišča prve stopnje vložen dne 6. 9. 2012. Sodnica je ugotovila, da vloge - umika v tem izvršilnem spisu ni, zato jo je sama vložila v spis in na njeni podlagi izdala sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnino 002. Po pritožbi upnice, ki je trdila, da umika sama ni vložila, pa je bil s sklepom višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2927/2017 sklep o ustavitvi izvršbe razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnino 002 ponovno ustavilo, upnica pa tudi v pritožbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, vztraja, da umika na sodišče prve stopnje dne 6. 9. 2012 ni vložila. Za odločitev o pritožbi je tako bilo odločilno vprašanje, ali je bil umik dne 6. 9. 2012 – o čemer priča kopirana sodna štampiljka na umiku – s strani upnice ali koga drugega v njenem imenu res vložen ali ne. Poizvedba pri notarju je bila torej opravljena z namenom, da se razjasni to v obravnavani zadevi ključno vprašanje – vprašanje, kaj se je dogajalo z vlogo, tj. ko in če je bila vložena na sodišče. _Prima facie_ je kopirana štampiljka to dokazovala.

19. Kot že pojasnjeno, se lahko izvršba na podlagi umika ustavi le, če je iz spisa jasno in nedvoumno razvidno, da je umik vložila upravičena oseba, to pa je izključno upnik (ali njegov zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec). Če sodišče pravilno in skrbno vodi postopek, se mora vloga, ki prispe na sodišče (vložišče), vložiti v spis takoj oziroma vsaj v doglednem času po prispetju. Tako kot po eni strani skladno z razpravnim načelom velja, da je na strankah breme zatrjevanja in dokazovanja dejstev, ki so jim v korist oziroma s katerimi utemeljujejo svoje zahtevke, je po drugi strani izključno stvar pravilnega poslovanja in postopanja sodišča, da se na sodišče prispela pisanja strank ažurno vlagajo v sodne spise, za katere so namenjena. V tej zadevi pa sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s to zahtevo, saj je umik za nepremičnino 002, ki naj bi ga upnica na vložišče vložila dne 6. 9. 2012, v spis vložilo, ko mu ga je posredovala lastnica nepremičnine D. D. (ki tedaj še niti ni bila stranka postopka), in sicer šele v mesecu maju 2017, torej več kot po štirih letih po tem, ko naj bi ga upnica dejansko vložila. Vzrok za nastali položaj, to je za spor, ali je bil umik dne 6. 9. 2012 na sodišče res vložen ali ne, se je torej nakazoval izključno v poslovanju sodišča prve stopnje, nikakor pa ga ni mogoče pripisati upnici niti hipotekarni dolžnici D. D. Naloga stranke je, da skladno z razpravnim načelom svojo (popolno) vlogo ustrezno utemelji (z dejstvi in dokazi) in jo (pravočasno) vloži na sodišče, od tedaj dalje pa se breme za pravilno postopanje z vlogo prenese na sodišče. Povedano drugače, ko je vloga enkrat vložena na sodišče, ni več stvar vlagatelja, ali bo njegovo pisanje tudi (pravočasno) vloženo v pravi sodni spis, temveč mora za to poskrbeti sodišče. Da je bila vložena, je takrat izkazovala fotokopija sodne štampiljke.

20. Preneseno na to zadevo, če je upnica umik dne 6. 9. 2012 vložila na vložišče sodišča prve stopnje, se je takrat njena procesna obveznost v zvezi s to vlogo zaključila in zato ni mogoče od nje zahtevati, da bi dokazovala, da umika ni vložila. Enako ni mogoče zahtevati od lastnice nepremičnine in hipotekarne dolžnice D. D., da bi dokazovala, da je upnica umik 6. 9. 2012 res vložila. Ob pojasnjenem izhodišču namreč tega niso dolžne dokazovati stranke in je zato sklicevanje upnice na razpravno načelo v tej zvezi pravno zgrešeno. Ker bi moralo sodišče prve stopnje umik, če je bil 6. 9. 2012 res vložen, že tedaj vložiti v spis, vendar tega ni storilo, vprašanje, ali je umik res vložila upnica ali kdo drug v njenem imenu, pa je za odločitev o pritožbi bistveno, je višje sodišče imelo podlago za opravo poizvedbe glede tega pri notarju J. J. tudi mimo trditev in dokaznih predlogov strank. Sicer pa je iz spisa tudi razvidno, da je hipotekarna dolžnica D. D. že v vlogi z dne 24. 4. 2018 med drugim podala tako trditve, da je umik na sodišče vložil notar J. J., kot tudi dokazni predlog za zaslišanje oziroma opravo poizvedb pri notarju J. J. 21. Dalje upnica v vlogi z dne 16. 12. 2020 ponovno navaja, da lahko umik izvršilnega predloga vloži le upnik in je bila tako tudi v konkretnem primeru umik predloga za izvršbo pri sodišču prve stopnje upravičena vložiti izključno sama, ni bil pa tega upravičen storiti niti odvetnik E. E., ki mu je pravočasno preklicala pooblastilo, niti notar J. J. Opozarja tudi, da je umik izvršilnega predloga v predmetni spis vložila dolžnica sama, in sicer šele v letu 2017. 22. Pravilna je ugotovitev upnice, da lahko umik izvršilnega predloga vloži le upnik in prav tako drži, da je sodišče prve stopnje umik na nepremičnino 002, ki naj bi bil vložen 6. 9. 2012, v spis prejelo od same lastnice nepremičnine, D. D., in sicer šele v letu 2017. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, pa se višje sodišče ne strinja tudi z upničinim stališčem, da v tej zadevi umika na nepremičnino 002 v njenem imenu ni bil upravičen vložiti notar J. J. 23. Na podlagi dokazno podprtega odgovora notarja J. J. namreč višje sodišče s prepričanjem ugotavlja, da je umik za nepremičnino 002 na sodišče prve stopnje dne 6. 9. 2012 pravno učinkovito vložil navedeni notar, kar sicer potrjujejo tudi drugi podatki v spisu. S tem, ko je upnica po odvetniku E. E. dne 24. 5. 2012 v notarsko hrambo izročila umik izvršilnega predloga na nepremičnino 002 v tej zadevi (notarski zapisnik SV 1 z dne 24. 5. 2012 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 4 z dne 23. 5. 2012), je namreč sprejela svojo pravico iz pogodbe o notarski hrambi SV 4, to je pravico do prejema dela kupnine za prodano nepremičnino. Posledično pa od takrat dalje ni več mogla preklicati pravice prodajalca in kupcev od notarja zahtevati izročitev predmet notarske hrambe, to je izjave o umiku na sodišče. Notarski zapisnik SV 2 z dne 5. 9. 2012 s priloženim obvestilom upnice H. H. notarju, iz katerega izhaja, da upnica H. H. nima pooblaščenca za umik predlogov za izvršbo in da bo umike predlogov za izvršbo na svoji nepremičnini podajala izključno sama osebno, glede na 88. člen ZVKSES lahko učinkuje le od dne 5. 9. 2012 dalje. Ne more pa učinkovati za nazaj oziroma na pravico prodajalca in kupcev iz notarskega zapisa SV 4 z dne 23. 5. 2012, da notar ob izpolnitvi pogoja – to je po plačilu kupnine na skrbniški račun notarja – na sodišče vloži dne 24. 5. 2012 pri njem deponirani umik predloga za izvršbo na nepremičnino 002 (notarski zapisnik SV 1).

24. Vse navedeno izhaja tudi iz vloge notarja z dne 21. 10. 2020. Ker torej upnica umika za nepremičnino 002, danega dne 24. 5. 2012 (notarski zapisnik SV 1), dne 5. 9. 2012 (notarski zapisnik SV 2) ni mogla več preklicati, dne 4. 9. 2012 oziroma 5. 9. 2012 pa so bili s plačilom kupnine za nepremičnino v celoti izpolnjeni pogoji notarske hrambe, je notar J. J. dne 6. 9. 2012 umik za to nepremičnino na sodišče prve stopnje pravno veljavno vložil. Notar je dejstvo, da ima v notarskih hrambi listino (umik predloga za izvršbo), na katerega mu je 6. 9. 2012 sodišče s sprejemno štampiljko potrdilo prejem (vložitev) umika predloga za izvršbo na sodišče, jasno potrdil in to potrdil z izjavo ob izdaji overjenega prepisa prav te listine, ki je v njegovi notarski hrambi. Višje sodišče zatorej nima nobenega razloga, da bi dvomilo o tako izkazanem dejstvu, še zlasti ob upoštevanju posebnega mesta, ki ga ima notariat v slovenski pravni ureditvi (drugi odstavek 137. člena Ustave).

25. Upnica v vlogi z dne 16. 12. 2020 navedbam notarja, da je z notarskim zapisnikom SV 1 z dne 24. 5. 2012 sprejela pogoje notarske hrambe, nasprotuje kot nepravilnim in razumsko nelogičnim, češ da sama z izjavo v notarskem zapisniku z dne 24. 5. 2012 ni mogla sprejeti pogojev notarske hrambe, ki so jih po navedbah notarja prodajalec in kupca določili z izjavo v notarskem zapisniku SV 5 z dne 8. 5. 2012 in jih spremenili z izjavo v notarskem zapisniku SV 4 z dne 23. 5. 2012 ter z izjavo v notarskem zapisniku SV 6 z dne 28. 8. 2012. Poudarja, da z izjavo v notarskem zapisniku SV 1 z dne 24. 5. 2012 na noben način ni mogla sprejeti pogojev notarske hrambe, ki sta jih prodajalec in kupca določili šele 28. 8. 2012, to je več kot tri mesece po sklenitvi notarskega zapisnika SV 1 z dne 24. 5. 2012. Tega argumenta višje sodišče ne sprejema. Iz notarskega zapisnika SV 1 z dne 24. 5. 2012 je razvidno, da je odvetnik E. E. deponiral v hrambo nepreklicne izjave o umikih v zadevah, ki so navedene v štirih notarskih zapisnikih, med drugim tudi v notarskem zapisniku SV 4 z dne 23. 5. 2012. Iz notarskega zapisnika SV 4 pa izhaja, da je bil sklenjen v zvezi z notarskim zapisnikom o notarski hrambi SV 5 z dne 8. 5. 2012, s katerim so prodajalec in kupca G. F. in F. F. (prvič) določili pogoje notarske hrambe glede nepremičnine 002 (in tudi nepremičnine ID znak 005), in so bili nato z notarskim zapisnikom SV 4 z dne 23. 5. 2012 ti pogoji delno spremenjeni. Res so bili pogoji notarskega hrambe iz notarskih zapisnikov SV 5 z dne 8. 5. 2012 in SV 4 z dne 23. 5. 2012 spremenjeni še z notarskim zapisnikom SV 6 z dne 28. 8. 2012, ki je bil torej izdan kasneje kot notarski zapisnik SV 1 z dne 24. 5. 2012. Vendar pa to dejstvo ne more biti odločilno, saj se notarski zapisnik SV 1 z dne 24. 5. 2012 na kasneje izdani notarski zapisnik SV 6 z dne 28. 8. 2012 niti ne sklicuje (kar ugotavlja tudi sama upnica), temveč se nanaša le na dan prej izdani notarski zapisnik SV 4 z dne 23. 5. 2012. Z notarskim zapisnikom SV 1 z dne 24. 5. 2012 je torej upnica sprejela pogoje notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 4 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 5, ne pa tudi pogojev iz notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 6. Dejstvo, da je bil ta izdan 28. 8. 2012, torej več kot tri mesece po notarskem zapisniku SV 1, zato ni pomembno.

26. Dalje upnica neutemeljeno navaja, da iz notarskega zapisnika SV 1 z dne 24. 5. 2012 izrecno izhaja, da odvetnik E. E. ni razpolagal s pooblastilom upnice niti preostalih upnikov. Drži sicer, da je v notarskem zapisniku SV 1 _zaveza_ odvetnika E. E., da bo posredoval notarju pooblastila za zastopanje upnikov, ne drži pa, da odvetnik ni razpolagal s pooblastilom upnice. Kot rečeno, je namreč v tem spisu splošno pooblastilo upnice odvetniku E. E. z dne 15. 5. 2011. Upnica je torej odvetnika pooblastila pred sklenitvijo notarskega zapisa SV 1 z dne 24. 5. 2012, niti trdi pa ne izrecno, da odvetnik E. E. ni ravnal skladno s svojo zavezo v notarskem zapisniku SV 1 in notarju naknadno posredoval pooblastilo upnice, ki je, kot rečeno, tedaj nedvomno že obstajalo. V zvezi s tem se upnica tudi neutemeljeno sklicuje na svoje elektronsko sporočilo z dne 13. 3. 2012, s katerim naj bi odvetniku E. E. omejila pooblastilo, tudi za opravljanje dejanj pri notarju v zvezi s predmetnimi nepremičninami, kar je odvetnik potrdil v elektronskem sporočilu z dne 20. 3. 2012. Odvetnik E. E. je namreč pooblastilo za zastopanje upnice predložil na sodišče prve stopnje v letu 2011 in ga je upnica pri sodišču preklicala šele dne 27. 11. 2017, zato vse do tedaj omejitev pooblastila v razmerju do sodišča in nasprotne stranke ni učinkovala. Preklic pooblastila namreč v razmerju do sodišča in nasprotne stranke učinkuje šele, ko stranka sodišče s tem seznani (drugi in tretji odstavek 99. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Čeprav je upnica dne 13. 3. 2012 odvetniku omejila pooblastilo tudi za vložitev umikov, tako taka omejitev dne 6. 9. 2012, ko je bil umik na sodišče vložen, v razmerju do sodišča in nasprotne stranke ni mogla imeti učinka. Umik je zato notar, na katerega je upnica oziroma odvetnik E. E. skladno z določbami o notarskih hrambi prenesel pooblastilo za opravo tega procesnega dejanja, dne 6. 9. 2012 na sodišče prve stopnje veljavno vložil. Ali je morebiti s tem odvetnik kršil upničino omejitev pooblastila, pa je stvar njunega notranjega razmerja.

27. Prav tako se upnica neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je bil notar J. J. z omejitvijo pooblastila seznanjen najkasneje dne 5. 9. 2012, kot izrecno izhaja iz notarskega zapisnika SV 2 z dne 5. 9. 2012. Že zgoraj (gl. 23. točka razlogov) je bilo namreč pojasnjeno, da je upnica z notarskim zapisom SV 1 z dne 24. 5. 2012 sprejela pogoje notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 4 z dne 23. 5. 2012 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3 z dne 8. 5. 2012 in zato pravic prodajalca in kupcev iz teh dveh notarskih zapisnikov dne 5. 9. 2012 ni mogla več preklicati. Pravica upnice do preklica pooblastila in pravic prodajalca ter kupcev iz navedenih notarskih zapisnikov je namreč glede na 88. člen ZVKSES prenehala dne 24. 5. 2012, ko je bil z notarskim zapisom SV 1 pri notarju deponiran upničin umik. Kot že pojasnjeno zgoraj, je namreč pogodba o notarski hrambi pogodba v korist tretjega, zato jo lahko deponent prekliče, dokler ne sprejme pravice iz pogodbe. Ker je upnica svojo pravico do prejema dela kupnine za nepremičnino sprejela dne 24. 5. 2012, tako od tedaj dalje pravice prodajalca in kupcev iz notarskega zapisnika SV 4 z dne 23. 4. 2012 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3 z dne 8. 5. 2012 ni mogla več preklicati.

28. Nazadnje upnica tudi neutemeljeno prereka ugotovitev notarja, da so prodajalec in kupca nepremičnin z izročitvijo vloge o umiku predloga za izvršbo pridobili pravico od notarja zahtevati izročitev predmeta hrambe, če se izpolnijo pogoji, ki jih določijo upniki. Navedena ugotovitev je namreč glede na 88. člen ZVKSES povsem pravilna. S tem, ko je upnica deponirala umik z notarskim zapisnikom SV 1, so prodajalec in kupca pridobili pravice iz notarskega zapisnika SV 4 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3, pod dodatnim odložnim pogojem plačila celotne kupnine. Ta pa se je, kot izhaja iz vloge notarja, v celoti izpolnil dne 4. 9. 2012 oziroma 5. 9. 2012. V zvezi s tem ima sicer upnica povsem prav, da se notarski zapisnik SV 1 sklicuje le na notarski zapisnik SV 4 in ne tudi na kasneje sklenjeni notarski zapisnik SV 5 z dne 28. 8. 2012, s katerim so bili pogoji notarske hrambe spremenjeni, tudi tako, da sta kupca dolžna plačati kupnino za prodane nepremičnine neposredno na račune prodajalca in njegovih upnikov in ne v notarsko hrambo. Kljub temu pa to dejstvo po presoji višjega sodišča na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Bistveno je namreč, da je upnica z notarskim zapisnikom SV 1 z dne 24. 5. 2012 sprejela pogoje notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 4 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 4 in da pravic prodajalca in kupcev iz teh notarskih zapisnikov od tedaj dalje ni več mogla preklicati, ter da sta po navedbah notarja kupca dne 4. 9. 2012 nakazala dolžne zneske kupnine na račune posameznih upnikov, dne 5. 9. 2012 pa je še preostali neplačani del bančne terjatve prenehal s pobotom s kreditom banke. Navedeno pomeni, da so bili 4. 9. 2012 oziroma 5. 9. 2012 v celoti izpolnjeni pogoji notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 4 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3 in zgolj dejstvo, da je bil odložni pogoj plačila kupnine izpolnjen na nekoliko drugačen način, kot je bilo določeno v notarskem zapisniku SV 4 (to je s plačilom kupnine ne na skrbniški račun notarja, ampak neposredno na račune posameznih upnikov - upnica ne zatrjuje, da plačila v dogovorjenem obsegu ni dobila, oziroma s pobotom – glede upnika Banke K. d. d.), na to ugotovitev v ničemer ne vpliva. Notar je tako v imenu upnice dne 6. 9. 2012 na podlagi dokazil o plačilu upravičeno vložil umik izvršilnega predloga za nepremičnino 002 na sodišče prve stopnje in je nasprotno stališče upnice zmotno. Kot dodatni argument pa višje sodišče tudi opozarja, da upnica 5. 9. 2012 ni preklicala že opravljene notarske hrambe. Takšne izjave v dopisu za notarja ni. Tudi če bi bila, pa bi veljalo, kar je višje sodišče povedalo dosedaj.

29. Po povedanem je izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršbe na nepremičnino 002 na podlagi umika pravilna (tretji odstavek 43. člena ZIZ), vendar ne iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Posledično je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ tudi pravilno razveljavilo opravljeno izvršilno dejanje – zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini. Pritožba proti sklepu na red. št. 79 ni utemeljena in jo je zato višje sodišče, ki tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zavrnilo ter sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**Posebej glede nepremičnine 001 (sklep na red. št. 78)**

30. Pritožba je utemeljena.

31. Glede nepremičnine 001 pa odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa na red. št. 78 pojasnilo, da je vlogo – umik upnice glede nepremičnine ID znak 001 z dne 18. 9. 2012 (pravilno z dne 29. 8. 2012) in tudi umik glede iste nepremičnine, vložen po upničinem pooblaščencu, odvetniku E. E., dne 11. 12. 2018 v spis prejelo s strani solastnika nepremičnine A. A. (priloga C13 in C14). To potrjujejo tudi podatki v spisu oziroma iz spisa izhaja, da je bil umik izvršilnega predloga glede nepremičnine 83 vložen v spis s strani solastnikov nepremičnine, A. A. in B. A. že z vlogo z dne z dne 24. 1. 2014 (red. št. 27 s prilogo C3). Po zemljiškoknjižnih podatkih sta bila A. A. in B. A. v zemljiško knjigo kot solastnika nepremičnine 001 vpisana dne 15. 9. 2017, z začetkom učinkovanja vpisa od dne 22. 11. 2011, in sta tudi aktualna solastnika. Iz njune vloge z dne 24. 1. 2014 izhaja, da sta od osebnega (stečajnega) dolžnika kupila med drugim tudi nepremičnino 001 in da želita čim prej urediti zemljiškoknjižno stanje nepremičnin, zato predlagata ustavitev izvršbe in razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Vlogi z dne 24. 1. 2014 sta priložila kopijo umika z dne 29. 8. 2012 (priloga C3) in navedla, da se izvirnik umika nahaja v spisu VL 101437/2011 ali v spisu VL 63336/2011. 32. Ker se je nad osebnim dolžnikom začel stečajni postopek, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 10. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 169/2017 z dne 10. 4. 2017 izvršbo (tudi) na nepremičnino 001 pravnomočno ustavilo, in odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica na nepremičnini, pridobljena v tem izvršilnem postopku. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ še razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini, ker je štelo, da je upnica sama dne 18. 9. 2012 na sodišče vložila umik izvršilnega predloga na ta predmet izvršbe (priloga C13), dne 4. 10. 2012 pa je to storil še njen pooblaščeni odvetnik E. E. (priloga C14). Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da navedeni vlogi predstavljata jasno in nedvoumno izjavo upnice o ustavitvi izvršilnega postopka, ki se nanaša na navedeno nepremičnino.

33. Višje sodišče ugotavlja, da je v prilogi C13 (in tudi v prilogi C3) res umik izvršilnega predloga med drugim na nepremičnino 001, ki naj bi ga vložila upnica sama (na njem je upničin lastnoročni podpis), pri čemer sta na vlogi navedeni opravilni številki zadev VL 63336/2011 in VL 101437/2011, iz dohodne sodne štampiljke pa je razvidno, da naj bi jo vložišče sodišča prve stopnje prejelo dne 4. 10. 2012. Tudi v prilogi C14 je vloga – umik izvršilnega predloga, med drugim na nepremičnino 001, iz katerega prav tako izhaja, da naj bi ga vložišče sodišča prve stopnje prejelo dne 4. 10. 2012. Na tej vlogi sta štampiljka in podpis takratnega upničinega pooblaščenca, odvetnika E. E., vendar med opravilnimi številkami izvršilnih zadev, na katere naj bi se umik nanašal, ni navedene opravilne številke obravnavane izvršilne zadeve, VL 63336/2011. Kot vlogo, ki bi lahko predstavljala umik izvršilnega predloga na nepremičnino 1 v tej izvršilni zadevi, VL 63336/2011, bi zato lahko prišla v poštev kvečjemu le vloga v prilogi C3 oziroma C13, ki naj bi jo vložila neposredno upnica sama. Iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pa po presoji višjega sodišča tudi na podlagi te vloge ni mogoče šteti, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 76. člena ZIZ.

34. Kot že zgoraj navedeno, sta A. A. in B. A. tudi po aktualnih zemljiškoknjižnih podatkih solastnika nepremičnine 001, vsak do ½. Iz izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da sta bila v zemljiško knjigo vpisana dne 15. 9. 2017, z začetkom učinkovanja vpisa od 22. 11. 2011. Zaznamba sklepa o izvršbi v tej zadevi in hipoteka v korist upnice H. H. pa sta bili v zemljiško knjigo vpisani dne 28. 10. 2013, z začetkom učinkovanja vpisa od 7. 9. 2011. Ker sta torej A. A. in B. A. solastninsko pravico na nepremičnini 001 pridobila po zaznambi sklepa o izvršbi v tej zadevi, zastavna pravica upnice, pridobljena v tem izvršilnem postopku, učinkuje tudi proti njima (170. člen ZIZ). Povedano drugače, nova solastnika sta pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino in sta zato materialnopravna naslednika prvotnega osebnega dolžnika glede tega predmeta izvršbe. Kot taka imata pravni interes za izbris zaznambe izvršbe na njuni nepremičnini – kar jima je nedvomno priznalo že sodišče prve stopnje, ko je upoštevalo njuno vlogo.

35. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da opisano materialnopravno nasledstvo A. A. in B. A. glede nepremičnine 001 še ni bilo ugotovljeno v tem izvršilnem postopku, saj sodišče prve stopnje še ni izdalo sklepa o nadaljevanju izvršbe proti njima kot hipotekarnima dolžnikoma,1 s čimer bi kot materialnopravna naslednika tudi formalnopravno vstopila v izvršilni postopek, oziroma bi postala tudi procesnopravna naslednika osebnega dolžnika, torej stranki tega izvršilnega postopka (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika po 24. členu ZIZ ima namreč naravo zgolj procesno tehničnega sklepa, za izdajo katerega je pomembno le aktualno zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnine in imetništva hipoteke, z njim pa novi dolžnik pridobi možnost sodelovanja v postopku in s tem tudi možnost uveljavljanja tistih ugovornih razlogov, ki preprečujejo upnikovo pravico do poplačila izterjevane terjatve iz kupnine od prodane nepremičnine.2

36. Ker proti solastnikoma A. A. in B. A. sklep o nadaljevanju izvršbe še ni bil izdan, tako formalnopravno še nimata statusa stranke tega izvršilnega postopka.3 Čeprav torej zastavna pravica, pridobljena v tem izvršilnem postopku, učinkuje tudi zoper njiju in sta zato vstopila v izvršbo namesto prejšnjega dolžnika že po samem zakonu,4 pa njun položaj hipotekarnih dolžnikov v tej zadevi še ni bil ugotovljen s sklepom po 24. členu ZIZ in zato še nista pridobila pravice do sodelovanja v postopku. Glede na navedeno vloge – umika, ki naj bi ga na sodišče prve stopnje vložila upnica že v letu 2012 (priloga C3 in C13), v spis pa sta ga (prvič v letu 2014) posredovala solastnika A. A. in B. A., ki zaenkrat formalnopravno še nista stranki tega izvršilnega postopka, ni mogoče s prepričanjem šteti kot vloge, ki bi bila umik, vložen s strani upnice, in ki bi posledično bila podlaga za izbris zaznambe sklepa o izvršbi na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijanega sklepa samo izrecno navaja, da je umik v spis prejelo dne 11. 12. 2018 s strani solastnikov A. A. in B. A., z ničemer pa ne pojasni, kako to, da vloge v spisu ni bilo že prej, pri čemer naj bi jo upnica na sodišče vložila že v letu 2012. Predvsem pa sodišče ne sme upoštevati vloge nekoga, ki ni stranka postopka.

37. Ob izhodišču, da lahko sodišče na podlagi umika ustavi izvršbo in razveljavi opravljena izvršilna dejanja le, če iz spisa jasno in nedvoumno izhaja, da je umik res vložil upnik ali (pravno veljavno) kdo drug v njegovem imenu, v konkretnem primeru pa ni jasno in tudi sodišče prve stopnje ne pove, zakaj umika v spisu ni bilo že od leta 2012, ko naj bi bil glede na dohodno sodno štampiljko dejansko vložen, tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče prepričljivo ugotoviti, da je umik v letu 2012 res vložila upnica. Ona sama namreč to izrecno zanika, pri čemer ni mogoče zahtevati od nje, da bo dokazovala, da umika sama res ni vložila. Primarno je namreč na sodišču, da skrbi za pravilno vodenje postopka in v tem okviru tudi, da upošteva vse prejete vloge ter jih vloži v spis tedaj, ko prispejo na sodišče, ali pa v tako zapletenem stanju stvari vsaj pojasni, kje se vloga (v katerem spisu) nahaja – tega sodišče v tem primeru ni storilo. Višje sodišče na tem mestu poudarja, da je dosedaj jasno, da je bilo v notarsko hrambo dano več umikov predlogov za izvršbo, za več nepremičnin, več upnikov in več postopkov. Zato ne sme biti dvoma, da je bil umik v konkretni zadevi res vložen, zlasti ko z njim pred sodišče pride sam dolžnik (v smislu notifikacije, da je umik bil že vložen, vendar se v spisu ne nahaja), v konkretni zadevi pa celo le še zemljiškoknjižni lastnik.

38. Nazadnje na podlagi sedanjega stanja podatkov v spisu tudi ni mogoče ugotoviti, da bi umik za nepremičnino 001 na sodišče prve stopnje učinkovito vložil notar J. J. (tudi ali so bili in kdaj so bili izpolnjeni pogoji notarske hrambe).

39. Ker torej iz spisa ne izhaja jasno in nedvoumno, da bi upnica dne 4. 10. 2012 umaknila predlog za izvršbo tudi za nepremičnino 001, sama pa v pritožbi vložitev umika izrecno zanika, za izdajo sklepa na red. št. 78 spisa ni bilo podlage (prim. drugi odstavek 76. člena ZIZ v zvezi s 43. členom ZIZ). Višje sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kar pa ne pomeni, da solastnika svoje pravice v tem postopku ne moreta procesno učinkovito uveljavljati (gl. razloge v 8. točki te obrazložitve). Vendar je to mogoče šele, ko in če bosta stranka postopka (gl. 56. in 56.a člen ZIZ). V primeru morebitne odločitve na podlagi umika predloga za izvršbo pa bo morala biti odločitev utemeljena s smiselno podobnimi razlogi, če seveda obstojijo, kot jih je višje sodišče podalo zgoraj za nepremičnino št. 002. 40. A. A. krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tak sklep je dne 10. 4. 2019 izdalo le proti hipotekarni dolžnici H. H. glede nepremičnine 63 (red. št. 79 spisa). 2 Odločba Ustavnega sodišča RS, Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. Prim. tudi na primer VSL sklep I Ip 803/2019 z dne 5. 6. 2019. 3 Prav tako nimata niti položaja tretjega, saj sta solastninsko pravico na nepremičnini pridobila po zaznambi sklepa o izvršbi in tako na njej nimata pravice, ki preprečuje izvršbo (64. člen ZIZ), temveč morata izvršbo na tem predmetu dopustiti (170. člen ZIZ). 4 Odločba Ustavnega sodišča Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010, 13. točka razlogov, ki se v opombi št. 19 sklicuje na A. Galiča, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Komentar novele in uvodna pojasnila, GV Založba 2002, str. 94.