Jedro

Predlogu za izvršbo priloženi računi ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. člena ZIZ. Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo zavrglo.

Upnik se je zoper sklep pritožil in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedel je, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in asignacijske pogodbe, ki naj bi izkazovala prehod terjatve na dolžnika, proti kateremu se uveljavlja terjatev v tej izvršilni zadevi. Sicer pa ima upnik v svojih poslovnih knjigah terjatev do zdajšnjega dolžnika tudi že knjiženo in je po teh podatkih dolžnik prav dolžnik, proti kateremu upnik uveljavlja terjatev v tej zadevi. V dokaz tem navedbam je po izteku pritožbenega roka priložil kontno kartico z dne 19.10.1999 (priloga A15).

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odst. 23. člena ZIZ je verodostojna listina faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se po tej določbi šteje tudi obračun obresti. Verodostojno listino, na podlagi katere se zahteva izvršbo, mora upnik (po 2. odst. 41. člena ZIZ) priložiti predlogu za izvršbo.

V konkretnem primerju je upnik vložil predlog za izvršbo (na podlagi verodostojne listine), kot dolžnika pa označil družbo M... d.n.o. Svojemu predlogu je priložil račune (priloge A3, A5, A7, A9, A11 in A13), ki pa ne glasijo na dolžnika, temveč na družbo G... d.o.o. Prehod terjatve na dolžnika je upnik izkazoval z neoverjeno asignacijsko pogodbo z dne 9.3.1999 (priloga A2), sklenjeno med upnikom, dolžnikom in družbo, na katero glasijo računi.

Predlogu za izvršbo priloženi računi tako ne izkazujejo upnikove terjatve do dolžnika, označenega v predlogu za izvršbo. Priložena asignacijska pogodba pa kot neoverjena zasebna listina tudi ne more predstavljati verodostojne listine v smislu 2. odst. 23. členba ZIZ.

Ker tako upnik niti po pozivu sodišča predloga za izvršbo ni dopolnil tako, da bi mu priložil verodostojno listino (po 2. odst. 41. člena ZIZ), ki bi izkazovala terjatev do dolžnika v tem postopku, je bil njegov predlog nepopoln, odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju nepopolnega predloga pa pravilna in zakonita.

Ker po izteku pritožbenega roka priložena kontna kartica tudi ne glasi na dolžnika (proti kateremu upnik uveljavlja terjatev v tem izvršilnem postopku), pa upnik ne bi mogel doseči dovolitve izvršbe niti v primeru, če bi to listino predložil že predlogu za izvršbo.

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).