Jedro

Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidentka niti ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokaže, da bi bil za dovoljenost revizije izpolnjen kateri izmed pogojev iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožnica sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po pooblaščencu dne 3. 3. 2009 vložila pravočasno revizijo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 150/2006) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 27. 5. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 5. 9. 2008. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil prošnjo tožnice za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje za družinskega člana A.A. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Ker revidentka v reviziji niti ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokaže, da bi bil za dovoljenost revizije izpolnjen kateri izmed pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizija ni dovoljena.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 7. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.