Jedro

Dejstvo, da tožnica do uveljavitve ZPIZ-2 ni dopolnila zahtevane starosti po 110. členu ZPIZ-1, tožnici onemogoča ugodnejšo obravnavo, ki jo prvi odstavek 392. člena ZPIZ-2 omogoča družinskim članom umrlega, če bi do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili zahtevano starost iz predhodno veljavnih določil ZPIZ-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 18. 3. 2022 in št. ... z dne 1. 12. 2021 ter da se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine od 14. 11. 2021 dalje. Hkrati je odločilo, da nosi tožnica sama svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in tožencu naloži plačilo stroškov postopka. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

Z izpodbijano odločitvijo tako sodišče kot toženec nista upoštevala tožničine t.i. pričakovane pravice. Tožnici je z odločbo z dne 10. 12. 2018 prenehala pravica do vdovske pokojnine priznana z odločbo z dne 24. 10. 2011. Toženec je tožnici na podlagi zaprosila z 11. 2. 2016 pojasnil, da bo lahko ponovno uveljavljala pravico do vdovske pokojnine pri starosti 53 let, to je na dan ... 2021, če se bo otrok šolal do ... 2016, ob dopolnitvi 48 let. V tem primeru bo nastopila čakalna doba. Tožnica je sledila pojasnilu toženca z dne 11. 2. 2016 in je ob izpolnitvi vseh zgoraj navedenih pogojev takoj podala vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine. Tudi iz odločbe z dne 10. 12. 2018 izhaja, da bo lahko pravico do vdovske pokojnine ponovno uveljavila pri starosti 53 let. Toženec ne bi smel tožnične vloge z dne 18. 10. 2021 šteti kot popolnoma nove vloge, saj je imela tožnica pred tem priznano pravico do vdovske pokojnine. Tožnica bi še razumela, v kolikor bi ZPIZ-2 začel veljati po izdaji sporočila z dne 11. 2. 2016 oziroma po izdaji odločbe z dne 10. 12. 2018, ne more pa tega razumeti sedaj, ko je ZPIZ-2 začel veljati že 1. 1. 2013. Toženec je takrat vedel, kaj je potrebno izpolnjevati ob podaji vloge za vdovsko pokojnino. Očitno je takrat upošteval, da je bila tožnici pravica do vdovske pokojnine že priznana in da je potrebno upoštevati pogoje, kot jih je navedla in ne določb ZPIZ-2. Tožnica je tekom postopka opozorila na šesti odstavek 110. člena ZPIZ-1, po katerem lahko vdova po odpadu otrok znova pridobi pravico do vdovske pokojnine, če je ob odpadu otrok že dopolnila 48 let starosti, in sicer ob dopolnitvi 53 let starosti, zaradi česar je potrebno upoštevati določila ZPIZ-1 ne pa določil ZPIZ-2. Tožnica je pravico do vdovske pokojnine pridobila po določbah ZPIZ-1, ki se uporabljajo glede na 392. člen ZPIZ-2, kar ji je toženec potrdil, vse dokler tožnica ni 18. 10. 2021 podala vloge. Odločitev toženca, ki jo je potrdilo sodišče je nesprejemljiva, saj posega v tožničino pričakovano pravico do vdovske pokojnine. Da je tožnica dopolnila 53 let ni sporno, saj je bila ... 2021 stara 53 let. Prav tako je bila ob prenehanju pravica do družinske pokojnine hčeri, stara 49 let in 10 mesecev, kar pomeni, da je dopolnila 48 let. Izpolnila je vse pogoje navedene v dopisu z dne 11. 2. 2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter absolutno bistvene kršitve postopka. Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje.

5. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju pritožnice, da je izpodbijana odločitev nesprejemljiva, ker ne toženec ne sodišče nista upoštevala t.i. pričakovane pravice tožnice. Sodišče je v 6. točki pravilno povzelo vse ključne časovne elemente za presojo tožničine vloge z dne 18. 10. 2021 in v 8. točki obrazložilo zaključke upoštevajoč relevantna zakonska določila tretjega in četrtega odstavka 53. člena ZPIZ-2. 6. Ključno je dejstvo, da tožnica do uveljavitve ZPIZ-2 ni izpolnila starosti za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110. členu ZPIZ-1 niti ni do tega dne izpolnila pogoja starosti, pri kateri bi lahko začela teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po ZPIZ-1 in bi lahko uveljavila vdovsko pokojnino, ko bi dopolnila starost za pridobitev te pravice določene v prejšnjih predpisih. Pravilna je obrazložitev sodišča v 7. točki, da ker tožnica na dan 31. 12. 2012 ni izpolnila predpisane starosti po 110. členu ZPIZ-1, niso uporabljive navedene določbe zakona in se mora kot pravna podlaga za presojo tožničine upravičenosti do vdovske pokojnine uporabiti določba 53. člena veljavnega ZPIZ-2. 7. Dejstvo, da tožnica do uveljavitve ZPIZ-2 ni dopolnila zahtevane starosti po 110. členu ZPIZ-1, tožnici onemogoča ugodnejšo obravnavo, ki jo prvi odstavek 392. člena ZPIZ-2 omogoča družinskim članom umrlega, če bi do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili zahtevano starost iz predhodno veljavnih določil ZPIZ-1. 8. Ker tožnica ni bila upravičena do ugodnejše obravnave po določilih predhodno veljavnega zakona ZPIZ-1, je sodišče v 7. točki obrazložitve pravilno presojalo upravičenost do pravice do vdovske pokojnine po sedaj veljavnih določilih ZPIZ‑2. Pravilno je ugotovilo, da tožnica1 ne izpolnuje predpisane starosti, ki jo zahteva določba 53. člena ZPIZ-2. 9. Neupošteven je pritožbeni ugovor, da je potrebno tožnici priznati uveljavljano pravico že zgolj zaradi pojasnila toženca iz leta 2016 in obrazložitve v odločbi z dne 10. 12. 2018. Morebiti zatrjevano napačno pojasnilo toženca ne more pogojevati priznanja pravice, ki je vezano le na izpolnjevanje po materialnem pravu določenih pogojev.2

10. Upoštevajoč obrazloženo je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno hkrati odločiti, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ki je ob smrti moža dopolnila 42 let starosti, ob prenehanju pravice do vdovske pokojnine (ki ji je bila priznana zaradi prejemanja hčerine družinske pokojnine v letu 2018) ob novi vlogi dne 18. 10. 2021 pa 52 let in 11 mesecev. 2 Morebitno odgovornost toženca bi morala tožnica uveljavljati z ustreznim zahtevkom.