Jedro

V pritožbi stečajni upravitelj ne izpodbija odločilne prvostopenjske ugotovitve, da skupna vrednost posameznih nepremičnin ne presega 15.000,00 EUR, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev o zavrnitvi cenitve nepremičnega premoženja oprla na določilo drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Stečajni upravitelj je sodišču prve stopnje 2. 11. 2012 predložil predračun stroškov stečajnega postopka (redna št. 27) s predlogom, naj sodišče prve stopnje ta predlog v smislu prvega odstavka 356. člena ZFPPIPP potrdi. Sodišče prve stopnje je predračun v pretežnem delu potrdilo, zavrnilo pa ga je v delu, ki se nanaša na tekoče stroške računovodstva in administracije iz 7. točke in na občasne stroške cenitve nepremičnega premoženja iz 6. točke predloga.

2. Proti temu sklepu (red. št. 31) se je stečajni upravitelj pravočasno pritožil. V pritožbi (redna št. 33) pritožbenega razloga ni citiral, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava ter da zato predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da kot stroške določi tudi tiste stroške, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V pritožbi stečajni upravitelj ne izpodbija odločilne prvostopenjske ugotovitve, da skupna vrednost posameznih nepremičnin ne presega 15.000,00 EUR, to pa je razvidno tudi iz podatkov, ki jih je stečajni upravitelj priložil k pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev o zavrnitvi cenitve nepremičnega premoženja oprla na določilo drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP. Po tem določilu se drugi odstavek 327. člena ZFPPIPP, iz katerega izhaja, da oceno vrednosti premoženja izdela pooblaščeni ocenjevalec, ne uporablja za prodajo premoženja, če skupna vrednost posamezne vrste premoženja ne dosega 15.000,00 EUR. Kot je razvidno iz 6. točke občasnih stroškov stečajnega postopka, ki predstavlja prilogo k predlogu upraviteljevega predračuna stroškov z dne 2. 1. 2011 (redna št. 27) pa je stečajni upravitelj strošek za ogled nepremičnin, cenitev in mnenje v višini 2.000,00 EUR, oprl prav na določilo 1. točke drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP. Zato upravitelj s pritožbenim zatrjevanjem, (1) da je nepremičnine dal oceniti zato, ker so različne velikosti in bi jih sam težko ocenil, (2) da so upniki na teh 2 nepremičninah prijavili ločitveno pravico, zaradi česar bodo verjetno pred prodajo zahtevali cenitev, (3) da cenitev GURS ne vsebuje likvidacijske vrednosti iz četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPPP ter (4) da je iz tabele cenilca razvidna bistveno višja tržna vrednost od likvidacijske in od cenitve GURS, ne more doseči drugačne odločitve.

5. Ker stečajni upravitelj pritožbe proti tistemu delu izpodbijanega sklepa , s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predračun, v kolikor se nanaša na tekoče stroške računovodstva in administracije, ni obrazložil, je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo le uradni preizkus.

6. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ker pa je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).