Jedro

Tožnik, ki ni pogodbena stranka, nima aktivne legitimacije za uveljavljanje izpodbojnosti. Njegov interes za ugotavljanje ničnosti (109.čl. ZOR), mu zagotavlja aktivno legitimacijo v tej pravdi, v kateri se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev ničnosti, ne pa tudi v postopkih, ki merijo na neveljavnost pogodbe iz drugih razlogov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Druga tožena stranka sama trpi stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je nična pogodba z dne 3.11.1994, s katero je prva tožena stranka oddala v uporabo brez javnega razpisa in odplačno drugi toženi stranki parcelo št. 745/1 k.o... v izmeri 462 m2 za gradnjo individualne hiše. Zavrnilo je tudi nadaljnji zahtevek na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kakršno je bilo pred izvedbo navedene pogodbe v zemljiški knjigi, to je z vknjižbo družbene lastnine v uporabi Občine L. Š.. Ugotovilo je, da določba drugega odst. 51.čl. Zakona o stavbih zemljiščih dovoljuje oddajo stavbnega zemljišča brez javnega razpisa med drugim tudi tedaj, ko gre za graditev stanovanjskih hiš v stanovanjski zadrugi. Zato kršitev pravila, po katerem se stavbna zemljišča oddajajo samo na podlagi javnega razpisa, nima za posledico ničnosti pogodbe. Utemeljenost zahtevka na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pa je odvisna od odločitve o ničnosti pogodbe, na podlagi katere je bil izveden sporni vpis v zemljiško knjigo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Razlogom prve stopnje je dodalo, da sodišče ne more obravnavati vprašanj, ki se tičejo morebitne izpodbojnosti pogodbe zaradi prizadetega interesa tožnika kot bivšega lastnika sporne parcele, ker je sodišče vezano na temelj tožnikove tožbe.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija ugotovitev, da tožnik na parc. št. 745/1 k.o... ni imel pravice uporabe. S sklepom dn.št. 1787/89 z dne 17.3.1989 dokazuje nasprotno. V tem vidi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da višje sodišče dopušča, da gre za neveljavnost izpodbijane pogodbe. Glede na to bi morala biti njegova odločitev drugačna.

Zahtevek na ugotovitev ničnosti subsumira tudi zahtevek na razveljavitev določenega pravnega posla. Glede na dejstvo, da ni več zakonite podlage za odvzem parcele iz uporabe, je jasno, da je izpodbijana pogodba neveljavna. Tožnik je oškodovan, ker mu je bilo zemljišče odvzeto, ne da bi za to vedel. Revizija je bila vročena obema toženima strankama in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Druga tožena stranka je na revizijo odgovorila. V odgovoru zavrača revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Prva tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji ne vztraja več pri razlogih, ki jih je v dosedanjem postopku navajala kot razlog za ničnost pogodbe z dne 3.11.1994. Revizijsko sodišče pa pri preizkusu pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP in 109.čl. ZOR) ugotavlja, da je stališče izpodbijane sodbe o tem vprašanju pravilno. Oddaja parc. št. 745/1 k.o... drugi toženi stranki v uporabo za gradnjo individualne stanovanjske hiše brez javnega razpisa je v skladu z določbo drugega odst. 51.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS št. 18/84 in 33/89). Zato ničnostni razlog, ki ga tožeča stranka uveljavlja v tožbi, ni podan.

Tožeča stranka navaja, da zahtevek na ugotovitev ničnosti obsega tudi zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pogodbe v širšem smislu, saj je ničnost absolutna neveljavnost. Takšnemu stališču bi bilo mogoče pritrditi le v primeru, če bi tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala in dokazala tudi dejansko podlago za izpodbojnost sporne pogodbe in če bili izpolnjeni ostali pogoji za uveljavljanje izpodbojnosti pravnega posla. V obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Razveljavitev pogodbe iz razlogov, zaradi katerih je mogoče uveljavljati izpodbojnost, namreč lahko zahteva samo pogodbena stranka (1. odst. 112.čl. ZOR). Tožnik, ki ni pogodbena stranka, nima aktivne legitimacije za uveljavljanje izpodbojnosti. Njegov interes za ugotavljanje ničnosti (109.čl. ZOR), mu zagotavlja aktivno legitimicijo v tej pravdi, v kateri se tožbeni zahtevek glasi na ugotovitev ničnosti, ne pa tudi v postopkih, ki merijo na neveljavnost pogodbe iz drugih razlogov. Zato je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da v tej pravdi sploh ni pomembno, ali je bila tožniku parcela odvzeta na zakonit način ali ne, ali je sploh imel na parceli kakšne pravice in podobno. Vse to namreč ni v nobeni zvezi s tem, ali je podan uveljavljani ničnostni razlog oddaje parcele brez javnega razpisa.

Iz sklepa dn. št. 1787/89 z dne 17.3.1987, na katerega se sklicuje revizija, je razvidno, da je bila parc. št. 745/1 pripisana k vl. št. 1152 k.o..., ki je družbena lastnina v uporabi Občine L. Š.. To se sklada z delnim zemljiškoknjižnim izpiskom za vl. št. 1152 k.o... (priloga A 28), na katerem temelji ugotovitev izpodbijane sodbe, da na tožnika glede sporne parcele v zemljiški knjigi ni bila vpisana nobena pravica. Prej navedeni sklep (priloga A 42) dokazuje le, da je bila na tožnika v razmerju njegovega deleža 10/40 vpisana pravica uporabe pri vl. št. 755 k.o... Od tega z.k. vložka pa je bila parc. št. 745/1 odpisana in pripisana k vložku št. 1152 z že navedenimi vpisi glede družbene lastnine in pravice uporabe. Zato ni zatrjevanega nasprotja med listinami in tem, kar se o njih navaja v sodbi.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti druga tožena stranka sama.