Jedro

Ni mogoče izreči odločbo za nično, saj je njen izrek vseboval pomanjkljivost (ni bilo označbe katastrske občine), ki je bila naknadno odpravljena po okrajnem sodišču, ki je izvedlo zemljiškoknjižni vpis podatkov o katastrski občini iz obrazložitve odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20.3.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti izrekla za nično delno odločbo Sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine K. z dne 4.7.1994, izrekla pa je tudi za ničen postopek, ki je bil opravljen od uvedbe postopka do izdaje odločbe. Menila je, da odločbe organa prve stopnje ni možno izvršiti in da zato obstoji razlog za izrek ničnosti iz 3. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. ZUP), in sicer iz razloga, ker je izrek nejasen, nedoločen in s tem nasprotuje določbi 208. člena ZUP. V izreku delne odločbe zlasti manjka navedba katastrske občine, v kateri ležijo nepremičnine, obstajajo pa še druge nepravilnosti. Upravni organ prve stopnje je namreč po pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zastopanem po Javnem pravobranilstvu Republike Slovenije zoper odločbo z dne 1.3.1994 v skladu z določbo 235. člena ZUP z delno odločbo z dne 4.7.1994 nadomestil I., III., IV. in V. točke odločbe z dne 1.3.1994 in ponovno odločil: I. da se vrnejo tožnici nepremičnine z vzpostavitvijo solastniske pravice do 1/2 , in sicer parceli št. 3 in 416, vpisani v vl. št. 316; parc. št. 4/3, vpisano v vl. št. 210; parc. št. 62, vpisano v vl. št. 136; parc. št. 63, vpisano v vl. št. 316; parc. št. 145/I in parc. št. 2/1, vpisani v vl. št. 307; parc.št. 415/2, vpisano v vl. št. 109; parc. št. 419, vpisano v vl. št. 419; parc. št. 417/1 in parc. št. 415/1, vpisani v vl. št. 109; parc. št. 17/2, parc. št. 52 in parc. št. 421, vpisane v vl. št. 332 ter parc. št. 7/3 in parc. št. 7/1, vpisani v vl. št. 363; s točko II. je bil dan nalog za vknjižbo vrnjenih nepremičnin; s točko III. je bila navedena vrednost vrnjenih nepremičnin, s točko IV. pa je bilo navedeno, da se nadomeščajo odpravljene točke odločbe z dne 1.3.1994. V obrazložitvi delne odločbe se je organ prve stopnje skliceval na delno odločbo z dne 7.7.1993, s katero je bil priznan tožnici status upravičenke po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nadaljnji - ZDen) za vrnitev nepremičnin, ki so bile zaplenjene njenemu pokojnemu očetu L.A. in da je bilo tožnici z navedeno odločbo že vrnjenih večino gozdnih parcel na temelju sklenjenega sporazuma z Gozdnim gospodarstvom Ljubljana.

Tožnica v tožbi meni, da tožena stranka ni imela razloga za izrek ničnosti odločbe z dne 4.7.1994, saj je navedena odločba le ena od odločb, s katerimi je prvostopni organ odločal v denacionalizacijskem postopku za vrnitev premoženja po pokojnem očetu. Vse nepremičnine, za katere vodi prvostopni organ denacionalizacijski postopek, pa se nahajajo v k.o. Š. Tožnica meni, da, samo zaradi pomanjkanja navedbe katastrske občine, izrek odločbe ni nejasen, pomanjkljivosti pa bi lahko odpravila tožena stranka v skladu z določbo 242. člena ZUP. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo, hkrati pa izrek odločbe organa prve stopnje dopolni.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe.

Prizadeta stranka Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Sodišče iz upravnega spisa ugotavlja, da zoper novo delno odločbo organa prve stopnje z dne 4.7.1994 ni bilo pritožbe. Zato je delna odločba z dne 4.7.1994 postala pravnomočna 17.8.1994. Okrajno sodišče v K. je s sklepom z dne 19.1.1995 odredilo vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime tožnice do 1/2 idealne solastnine za vsa zemljišča pod označbo: "k.o. Š." in na ta način izvršilo navedeno pravnomočno odločbo z dne 4.7.1994. Sodišče se sicer pridružuje mnenju tožene stranke, da je izrek odločbe najpomembnejši sestavni del odločbe in ki edini postane izvršljiv. Odločba, s katero se vzpostavlja lastninska oz.

solastninska pravica na nepremičninah, pa se izvrši z vpisom lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiški knjigi. Tak vpis v konkretnem primeru ne bi bil izvedljiv, če se označba nepremičnine v odločbi resnično ne bi skladala s podatki, ki so o nepremičnini vpisani v zemljiški knjigi. Sodišče pa se ne more strinjati z zaključkom tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je izrek odločbe organa prve stopnje z dne 4.7.1994 do tolike mere nejasen in nedoločljiv, da te odločbe ni moč izvršiti, kar naj bi še zlasti veljalo za pomanjkanje navedbe katastrske občine v izreku odločbe. Odločbo z dne 4.7.1994 je bilo mogoče dejansko izvršiti, saj iz podatkov in listin v upravnih spisih, izhaja, da so vse v denacionalizacijskem postopku zahtevane nepremičnine v katastrski občini Š. (glej tudi delno odločbo z dne 7.7.1993, ki je v upravnih spisih). Ta odločba je bila tudi dejansko izvedena v zemljiški knjigi z navedbo katastrske občine k.o. Š. Ni mogoče zato trditi, da se odločba upravnega organa prve stopnje sploh ne da izvršiti. Zato po mnenju sodišča tudi ne obstoji razlog ničnosti iz določbe 3. točke 267. člena ZUP. Ta odločba torej ni nična, saj je njen izrek vseboval pomanjkljivost (označba katastrske občine), ki je bila naknadno odpravljena po Okrajnem sodišču v K. s sklepom z dne 19.1.1995. Sodišče je glede na navedeno tožbi ugodilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77-ZUS).

Določbe ZUS in ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot republiške predpise, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).