Jedro

Delavec lahko uveljavlja odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka z dajatveno tožbo, ker gre za terjatev, ki nastane zaradi stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki plačati odpravnino v znesku 553.400,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 2.9.1999 dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 153.000,00 SIT, v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov. Stališče sodišča prve stopnje, da odpravnina, do katere imajo pravico delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja, predstavlja terjatev, ki se poravna iz stroškov stečajnega postopka in zato terjatve v stečajnem postopku ni potrebno prijaviti, ni pravilno. Stroški v smislu določb 158. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji so predvsem plačila, ki so potrebna za izvedbo stečajnega postopka ter plačilo tistih obveznosti stečajnega dolžnika, ki so nastale med stečajnim postopkom iz pravnih poslov po 133., 134. in 135. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Neizplačane odpravnine delavcem pa ni mogoče šteti za stroške stečajnega postopka, za katere se uporabi 158. člen, ampak za stroške stečajnega postopka v smislu 160. člena ZPPSL. Tako stališče je že zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu, opr. št. III Cpg 52/2002 z dne 3.10.2002, do katerega pa se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo. Tožnik je sicer skupaj z ostalimi delavci terjatev iz naslova odpravnine pravilno prijavil v stečajnem postopku, kjer je bil napoten na pot pravde, vendar je tožbo na sodišče prepozno vložil. V kolikor bi tožbo vložil pravočasno v skladu z napotki stečajnega sodišča in bi s svojim zahtevkom uspel, bi bila njegova terjatev izplačana kot privilegirana terjatev iz stroškov stečajnega postopka. Tako pa je uveljavljanje svoje pravice zamudil in je stališče sodišča prve stopnje, da se lahko neodvisno od napotkov stečajnega sodišča za plačilo odpravnine vloži dajatvena tožba, nepravilna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka.

Pritožbeno sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, v zvezi s pritožbenimi razlogi pa odgovarja: Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, je upravičen do odpravnine, tako kot delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po določbah 36. f člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93). Pravno podlago za plačilo odpravnine predstavlja določba 19. člena novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS iz leta 1999 (ZJSRS-C, Ur. l. RS, št. 53/99), oziroma 36. f člen ZDR, kot je pravilno navedlo prvostopenjsko sodišče v razlogih sodbe.

Pritožbeno sodišče je v podobnih sporih že zavzelo stališče, da odpravnina, do katere imajo pravico delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, predstavlja terjatev, ki se poravna iz stroškov stečajnega postopka, ker v primeru začetka stečaja pravica do izplačila odpravnine šele nastane in ne gre za terjatev, ki bi bila lahko izenačena z večino drugih terjatev, ki nastanejo pred začetkom stečajnega postopka in jih je potrebno prijaviti v stečajnem postopku v skladu z določbami 137. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju (ZPPSL - Ur. l. RS, št. 67/93 - 52/99). Zato tovrstnih terjatev, ki spadajo med izdatke stečajnega dolžnika, ki nastanejo zaradi začetka stečajnega postopka, v stečajnem postopku ni potrebno posebej prijaviti oz. zanje ne velja obveznost prijave v dveh mesecih od začetka stečajnega postopka. Za delavce, ki uveljavljajo odpravnino, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja zato ne tudi veljajo določbe 1. in 2. odst. 144. čl. ZPPSL. To pomeni, da je lahko v obravnavanem primeru tožeča stranka vložila dajatveno tožbo za plačilo odpravnine. Na pravočasnost in dopustnost tožbe, zato nima nobenega vpliva odločitev v sporu II Pd 36/2000, v katerem je bila tožba delavcev tožene stranke, med katerimi je bil tudi tožnik, z zahtevkom za ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odpravnine pravnomočno zavržena. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da je tožba vložena prepozno in da bi jo bilo potrebno v tem individualnem sporu zavreči. Drugačno stališče glede narave terjatev iz naslova odpravnin, ki izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cpg 52/2002 z dne 3.10.2002, na katerega se sklicuje pritožba, po oceni pritožbenega sodišča ni sprejemljivo.

Res je sicer, da se po določbi 4. točke 2. odstavka 160. člena ZPPSL kot stroški stečajnega postopka poravnajo tudi neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadale po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določeno za presežne delavce, kar pomeni, da se takšne odpravnine štejejo za privilegirane terjatve. Vendar ta določba velja le za terjatve iz naslova neizplačanih odpravnin (po predpisih, ki urejajo delovna razmerja), ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, to pa so odpravnine, do katerih so upravičeni delavci, ki jim je že pred začetkom stečajnega postopka prenehalo delovno razmerje kot trajnim presežkom po določbah 33. do 36. člena ZDR, odpravnine, do katerih so upravičeni delavci ob upokojitvi ... Tudi vse ostale terjatve, ki so v 2. odstavku 160. člena izrecno navedene kot privilegirane terjatve delavcev, so terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, ne pa po njegovem začetku (plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka, odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec pretrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni, nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto - 1., 2. in 3. točka 2. odstavka 160. člena ZPPSL).

Pravica do odpravnine, ki pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, nastane zaradi začetka stečajnega postopka. Po predpisih, ki so veljali do 1.1.2003 (ko je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih - Ur.l. RS št. 42/2002), je namreč delavcem ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem začetka stečajnega postopka (106. člen ZPPSL). Šele tedaj, ob prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja, so delavci pridobili pravico do odpravnine. Ker torej ne gre za terjatve, ki bi nastale pred začetkom stečajnega postopka, ampak za terjatve, ki nastanejo zaradi stečaja po začetku stečajnega postopka, jih je mogoče šteti le za strošek stečajnega postopka v smislu določbe 158. člena ZPPSL, ne pa za privilegirane terjatve v smislu 2. odstavka 160. člena ZPPSL. Zato je dopustno tovrstne terjatve uveljavljati z dajatveno tožbo. Stečajni upravitelj je takšne odpravnine dolžan izplačati v skladu s 158. členom ZPPSL že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v 353. členu ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela (1. odstavek 154. člena, v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).