Jedro

Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim dokaznim predlogom ugodilo.

Tožena stranka ustrezne trditvene podlage za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka ni podala, saj se je v postopku sklicevala le na stvarne napake glede kvalitete olja za menjalnike, dobavljenega v letu 2009. Dobavo motornega olja po vtoževanem računu in neplačilo dela računa je priznala, o napačni kvaliteti in vrsti motornega olja pa ni podala nobenih razlogov, zato dejansko stanje v zvezi s temi pravno pomembnimi dejstvi ni bilo sporno in sodišče prve stopnje dokazov glede tega ni bilo dolžno izvajati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 176995/2012 z dne 21. 11. 2012 ostane v veljavi prvem in tretjem odstavku izreka.

II. Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 1.002,68 EUR.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 184,58 EUR.

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo in sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje še neplačani del računa št. 269 z dne 9. 3. 2012 z zapadlostjo 8. 4. 2012, za dne 9. 3. 2012 dobavljenih 208 litrov motornega olja A. Ultra in 406 litrov motornega olja A. Ultra Plus. Tožena stranka je račun dne 17. 10. 2012 delno plačala z asignacijo, razliko, 1.029,07 EUR, pa tožeča stranka vtožuje v tem postopku. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka v pobot uveljavljala svojo terjatev, ki jo ima do tožeče stranke po računu št. 12-360.000132 v znesku 2.160,00 EUR, in sicer ker tožeča stranka ni prevzela in uničila odpadnih olj v dobavljeni količini, zaradi česar je tožena stranka odvoz naročila pri drugi družbi.

8. V postopku sodišče prve stopnje naroka ni izvedlo iz razloga po drugem odstavku 454. člena ZPP, po katerem lahko brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

9. V zvezi z očitkom, da je bila toženi stranki z neizvedbo naroka, čeprav sta obe pravdni stranki predlagali zaslišanje prič, odvzeta pravica do enakopravnega sodelovanja v postopku, se višje sodišče pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da taka zahteva ni bila izrecno podana. Večinsko stališče sodne prakse pa je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.(1) Na tem mestu gre opozoriti, da je toženo stranko zastopala pooblaščenka, ki določilo o izrecni zahtevi za razpis naroka ZPP pozna. Po stališču višjega sodišča pa so vse pritožbene trditve v smeri kršitve pravice do sodelovanja v postopku neutemeljene že zato, ker so bili za izdajo odločbe brez naroka izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 454. člena ZPP,(2) kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

10. Tožena stranka se je v postopku branila z dvema ugovoroma: 1. jamčevalni zahtevek iz naslova stvarnih napak in 2. ugovor pobota v pravdi. V zvezi s prvim je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bilo dobavljeno motorno olje nekvalitetno in napačne vrste, v svoji prvi pripravljalni vlogi pa, da je bilo v letu 2009 dobavljeno neustrezno olje za menjalnike, zaradi česar je toženi stranki zaradi okvar na avtomobilih, ki jih servisira, nastala škoda. Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke materialnopravno pravilno kvalificiralo kot jamčevalni zahtevek iz naslova uveljavljanja stvarnih napak pri prodajni pogodbi (462. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), pravilna pa je tudi ugotovitev, da tožena stranka ustrezne trditvene podlage za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka ni podala, saj se je v postopku sklicevala le na stvarne napake glede kvalitete olja za menjalnike, dobavljenega v letu 2009. Skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP pa se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Tožena stranka je torej dobavo motornega olja po vtoževanem računu in neplačilo dela računa priznala, o napačni kvaliteti in vrsti motornega olja pa ni podala nobenih razlogov, zato dejansko stanje v zvezi s temi pravno pomembnimi dejstvi ni bilo sporno in sodišče prve stopnje dokazov glede tega ni bilo dolžno izvajati.

11. Trditve glede olja za menjalnike, dobavljenega v letu 2009, niso v zvezi z vtoževanim računom in so bile torej za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke pravno nerelevantne. Sodišče pa je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP), ne pa tistih, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati tudi, če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani. O kršitvi pravice do kontradiktornega postopka zato ni mogoče govoriti.

12. Da pa bi bile trditve tožene stranke v zvezi z nastalimi poškodbami in napakami, ki so bile posledica priporočila in dobave napačnega olja za menjalnike, v tem postopku lahko pravno upoštevne, pa višje sodišče le še pojasnjuje, da bi morala tožena stranka svojo terjatev s tem v zvezi uveljavljati z institutom ugovora pobotanja v pravdi, preko katerega bi lahko dosegla ugotovitev o obstoju svoje nasprotne terjatve, s tem pa v višini vtoževane terjatve zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke. Ker takega obrambnega sredstva tožena stranka ni postavila, so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje, ker ne gre za enostavno dolžniško - upniško razmerje, temveč za dolgotrajno poslovanje, ki ni vezano na en dogodek, ampak na dobavo sredstev, ki jih tožena stranka potrebuje za opravljanje dejavnosti, zahtevek obravnavati z dopustitvijo dokazov zaslišanja prič. Ker takega zahtevka tožena stranka ni postavila, sodišče ni imelo podlage za izvedbo dokaznega postopka v tej smeri (2. člen ZPP), torej tudi za zaslišanje prič, predlaganih s strani tožene stranke.

13. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno višje sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v zvezi z vtoževano terjatvijo tožeče stranke v tem postopku niti ni bilo sporno, zato sodišče prve stopnje z odločitvijo o zahtevku tožeče stranke brez razpisa naroka ni kršilo določb pravdnega postopka.

14. V zvezi s terjatvijo tožene stranke, ki jo je v tem postopku uveljavljala v pobot, pa višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da so bile trditve tožene stranke prepavšalne. Konkretne trditve, na pomanjkanje katerih se sklicuje že sodišče prve stopnje in substanciranje dokaznih predlogov (določna navedba, ugotovitvi katerega dejstva dokaz služi in v čem je pravna relevantnost tega dejstva), so bili del trditvenega in dokaznega bremena tožene stranke (prim. 7. in 212. člen ZPP). Zato je pritožbeni očitek, da je sodišče tudi o terjatvi tožene stranke odločalo le na podlagi listin, neutemeljen. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič.

15. Upoštevajoč po sodišču prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je tožena stranka dobavljeno motorno olje prejela, ni pa ga v celoti plačala, v pobot uveljavljana terjatev pa ne obstoji, je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke pravilna ne glede na stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s pobotnim ugovorom priznala obstoj terjatve tožeče stranke. Ker je bila tožena stranka tudi sicer neuspešna s svojimi ugovori, je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.

16. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Tako sodna praksa v VSL sodba II Cpg 756/2014 z dne 25.9.2014, VSL Sklep I Cpg 159/2010 z dne 15.4.2010, VSL sodba I Cpg 1256/2012 z dne 13.9.2013 in VSL sodba I Cpg 135/2013 z dne 7.10.2013. Prim. tudi Betetto, N., v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 722. (2) Če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu.