Jedro

Sodišče ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da gre pri nakazilu Jamstvenega sklada, ki ga je prejel tožnik, za enkratno, torej občasno, neperiodično nakazilo, ki se upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Narava tega prejemka namreč ni sporna, saj je tožnik potrdil, da gre za znesek iz naslova neizplačanih plač, ki ga je prejel kot delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. P 188/2015, po tožbi A.A. zoper tožnika, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deleža na tem premoženju.

2. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je pri svoji odločitvi izhajala iz 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če je z zakonom določeno drugače. Šteje se, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca, oziroma mesečni dohodek na člana družine, ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter znaša 577,62 EUR. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik živi sam in da ni upravičenec do denarne socialne pomoči. Prosilec je lastnik, oziroma solastnik nepremičnin. Dne 15. 9. 2015 je tožnik prejel nakazilo ZZZS kot denarno nadomestilo v višini 496,02 EUR, dne 30. 9. 2015 nakazilo Jamstvenega sklada iz naslova insolventnosti v višini 2.078,91 EUR ter dne 15. 10. 2015 nakazilo ZZZS kot denarno nadomestilo v višini 496,02 EUR. Tožena stranka je pojasnila, da je znesek, ki ga je tožniku nakazal Jamstveni sklad, štela kot občasni dohodek, skladno z določbo 23. člena ZSVarPre. Skladno s tem je ugotovila, da so tožnikovi dohodki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašali skupaj 2.637,75 EUR, oziroma 879,25 EUR mesečno, kar pomeni, da ta znesek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega po ZSVarPre. Tožena stranka je zato tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila, saj tožnik za dodelitev te pomoči ne izpolnjuje finančnega kriterija.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je tožeča stranka v 2. točki obrazložitve zmotno ugotavljala, da živi v skupnem gospodinjstvu s svojo družino, kar ni točno. Živi sam v ločenem nadstropju stanovanjske hiše njegovega očeta in matere, ki bivata v pritličju. Ob koncu tedna prihaja k njemu starejši sin B., za katerega takrat tudi poskrbi, prav tako poskrbi tudi za druga dva mlajša otroka, ko ga obiščeta. Že dlje časa je brez zaposlitve, ker je podjetje C. šlo v stečaj. Njegov dohodek znaša 372,01 EUR mesečno. Res je dne 30. 9. 2015 prejel znesek 2.078,91 EUR iz Jamstvenega sklada, vendar je to znesek zaostankov plač in takega zneska v bodoče ne bo več prejel. Vse njegove nepremičnine so obremenjene s hipoteko in jih zato ne more prodati. Osebnega avtomobila nima in ko vozilo potrebuje za nujne poti, saj ni avtobusnih prevozov, mu avto posodi brat. Hrano si pripravlja sam in pazi, da je skromna, tako da lahko preživi z mesečnimi prejemki. Če mu brezplačna pravna pomoč ne bo dodeljena, se obravnav ne bo mogel udeleževati zaradi stroškov prevoza, odvetnika pa si tudi ne bo mogel najeti. Tožnici v pravdnem postopku, to je njegovi bivši ženi, je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, četudi razpolaga z dragim avtomobilom in stanuje v stanovanjski hiši, ki jo ima v najemu. Njena odvetnica je določila vrednost spornega predmeta na 250.000,00 EUR, kar pa ne dosega vrednosti premoženja polovice vaščanov v ... Meni, da bi v takem primeru moralo sodišče posredovati in obvestiti Odvetniško zbornico o pojavu zlorabe brezplačne pravne pomoči. Tožnik smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ni res, da naj bi štela, da tožnik živi v skupnem gospodinjstvu z družino, kot to zmotno navaja v tožbi, pač pa je ugotovila, da živi sam in to upoštevala pri ugotovitvi višine njegovih dohodkov. Višino tožnikovih prejemkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je ugotovila na podlagi izpisa banke DBS, d.d., kjer ima tožnik odprt transakcijski račun. Skladno z določbo četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre je znesek, ki ga je tožnik prejel od Jamstvenega sklada v višini 2.078,92 EUR, delila s 3, nato pa od dobljenega zneska 692,97 EUR odštela 144.44 EUR, kar je 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka ter tako dobila rezultat 548,57 EUR. Ta znesek je pomnožila s 3, mu prištela dva zneska po 496,02 EUR, ki jih je prejel tožnik kot nadomestilo za brezposelnost, tako ugotovila skupni znesek dohodkov tožnika v treh mesecih, ga delila s 3 in s tem prišla do zaključka, da so tožnikovi mesečni prejemki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašali 879,25 EUR. Ker že ta znesek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre, ni ugotavljala vrednosti tožnikovih nepremičnin in tudi ni presojala objektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka se do ostalih navedb v tožbi ni opredeljevala, saj niso v povezavi z izpodbijano odločbo.

5. Po prejetem odgovoru tožene stranke, je tožnik v pripravljalni vlogi vztrajal pri tožbenih navedbah. Navajal je, da nepremičnine, ki jih ima, nimajo večje vrednosti in z njimi si ne more izboljšati svojega finančnega položaja. Znesek 2.078,91 EUR mu je bil izplačan pred meseci, medtem ko izplačila iz enakega naslova v bodoče ne bo več prejel. Njegovo sedanje nadomestilo za brezposelnost znaša 370,00 EUR. Meni, da tako nadomestilo prejema tudi njegova bivša žena ali pa celo večje, saj je bila njena plača v C. višja, pa jo vendarle ves čas zastopa odvetnica s tem, da ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Upoštevati velja, da je prav bivša žena tožnica v pravdnem postopku in se želi pravdati, čeprav ji je, kar je bilo skupnega premoženja v premičninah, že izročil, nekaj pa ga je še deponiranega v očetovi garaži, da ga prevzame.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in zakonit ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, po oceni sodišča, navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi navedbami pa še dodaja:

8. Tretji odstavek 11. člena ZBPP določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, pri čemer se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo takrat, ko mesečni dohodek prosilca ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (13. člen ZBPP). Ta zakon je ZSVarPre, ki v 8. členu določa osnovni znesek minimalnega dohodka v znesku 288,81 EUR, kar pomeni, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč upravičen do te pomoči takrat, ko njegov lastni dohodek ne presega dvakratnika tega zneska ali 577,62 EUR.

9. Tožena stranka je pri svojem odločanju upoštevala, da živi tožnik sam. Ne drži torej navedba tožnika, da je tožena stranka v 2. točki obrazložitve zapisala, da živi z družino. V tej točki je namreč tožena stranka le citirala zakonski tekst, na katerega je oprla svojo odločitev, medtem ko je v 5. točki ugotovila, da živi tožnik sam in je zato ob presoji njegovega finančnega položaja tudi upoštevala le njegov lastni dohodek. Način ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč ureja drugi odstavek 14. člena ZBPP, ki določa, da se za to ugotavljanje uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, torej določbe ZSVarPre.

10. Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, upoštevajo njeni povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ker je v obravnavanem primeru tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil dne 10. 12. 2015, to pomeni, da je tožena stranka, skladno s to zakonsko določbo, pravilno upoštevala njegove dohodke in prejemke v času treh mesecev pred vložitvijo prošnje, torej v času od 10. 9. 2015 dalje. Taka ugotovitev obenem pomeni, da za odločanje ni bistveno, kakšno nadomestilo zaradi brezposelnosti prejema tožnik sedaj, torej v trenutku vložitve tožbe, oziroma odločanja sodišča, pač pa so pomembni njegovi prejemki v opisanem obdobju. Sodišče ocenjuje, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik v tem času prejel dva zneska iz naslova nadomestila za brezposelnost v višini 496,02 EUR vsak znesek (dne 30. 9. in 15. 10. 2015), kot tudi prejel znesek 2.078,91 EUR, ki mu ga je nakazal Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Jamstveni sklad, tako ga poimenuje tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi). Tej ugotovitvi tožnik ne oporeka, dokazujejo pa jo podatki prilivov na tožnikov transakcijski račun.

11. Tožnik v tožbi meni, da tožena stranka pri izračunu njegovega povprečnega mesečnega dohodka ne bi smela upoštevati nakazila Jamstvenega sklada, saj je šlo za enkratno nakazilo iz naslova neizplačanih plač, ki se v bodoče ne bo ponovilo. Sodišče temu ni sledilo. 23. člen ZSVarPre namreč določa, da se pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo tudi občasni, neperiodični dohodki, ki jih je prosilec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona (torej v roku treh mesecev pred vložitvijo prošnje), in sicer tako, da se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. V četrtem odstavku tega člena je pojasnjeno, da so občasni, neperiodični dohodki dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela. Sodišče torej ne dvomi, da je tožena stranka pravilno ocenila, da gre pri nakazilu Jamstvenega sklada, ki ga je prejel tožnik, za enkratno, torej občasno, neperiodično nakazilo, ki se upošteva pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka. Narava tega prejemka namreč ni sporna, saj je tožnik potrdil, da gre za znesek iz naslova neizplačanih plač, ki ga je prejel kot delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje. Sodišče ugotavlja, da je pravna podlaga za izplačilo, kot ga je prejel tožnik, urejena v Zakonu o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS). Ta v 2. členu določa, da se ta sklad ustanovi, med drugim, tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in jih po 16. členu tega zakona pridobi delavec, če mu preneha delovno razmerje prav zaradi tega razloga. Po 19. členu ZJSRS se po tem zakonu in pod pogoji, ki jih določa, upravičencem izplačajo neizplačane plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, neizplačana nadomestila plač za plačane odsotnosti z dela v obdobju treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta, do katerega so upravičenci upravičeni v tekočem koledarskem letu in odpravnine, v višini in pod pogoji, kot jih za presežne delavce določajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja. Od teh zneskov Jamstveni sklad obračuna in plača davke in prispevke od plač oziroma nadomestil plače. Vse povedano, po mnenju sodišča, kaže, da je bilo izplačilo, ki ga je tožnik prejel od Jamstvenega sklada, občasni, neperiodični drug dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre, s tem pa dohodek, ki ga je treba upoštevati pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka prosilca za brezplačno pravno pomoč.

12. Sodišče tudi ugotavlja, da je, skladno z načinom izračuna, kot ga je tožena stranka pojasnila v izpodbijani odločbi, ta najprej pravilno celotni znesek dohodka tožnika, ki ga je prejel od Jamstvenega sklada v višini 2.078,91, delila s 3, torej s tremi meseci, ki so časovni okvir izračuna in tako prišla do povprečne višine 692,97 EUR. Nato je od tega zneska odbila polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka (celota je 288,81 EUR, polovica pa 144,44 EUR) in tako prišla do izračuna povprečnega mesečnega dohodka iz tega naslova v znesku 548,57 EUR. Ker se ta znesek nanaša na tromesečno obdobje, ga je tožena stranka pomnožila s 3 in rezultatu prištela še oba zneska, ki ju je tožnik prejel iz naslova nadomestila za brezposelnost. Na tej podlagi je tožena stranka, po oceni sodišča, utemeljeno ugotovila, da je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga za brezplačno pravno pomoč, znašala povprečna višina tožnikovih mesečnih dohodkov 879,25 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v 8. členu ZSVarPre.

13. Skladno z opisanimi ugotovitvami sodišče meni, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnik že s prilivi, ki jih je prejel na svoj transakcijski račun v treh mesecih pred vložitvijo prošnje, ne izpolnjuje finančnega kriterija za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prav zato tudi ni ocenjevala vrednosti nepremičnega premoženja tožnika, niti se do njegove prošnje ni opredeljevala vsebinsko. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, je tožena stranka, skladno z določbami ZBPP in ZSVarPre, upoštevala tožnikove dohodke v treh mesecih pred vložitvijo prošnje in zatorej tožnikove navedbe o tem, kakšni so njegovi trenutni dohodki ne morejo spremeniti te odločitve, kvečjemu pa so, v kolikor bo to tožnik izkazal za utemeljeno, razlog, da lahko tožnik vloži novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ob istočasnem upoštevanju vrednosti preostalega premoženja, ki je v njegovi lasti.

14. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.