Jedro

Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta po pokojnem I.P. na podlagi prisojila Kraljevega sodišča prve stopnje v Novi Gorici z dne 28.11.1927 njegovo nepremično premoženje dedovala vdova T. P. in sin F.P., vsak do polovice, da sta po pokojnem F.P. na podlagi sklepa o dedovanju z dne 22.4.1984 opr.št. D 187/82 njegovo premoženje dedovala F. K. in A.K., vsak do polovice, da je T.P. svojo polovico nepremičnin z darilno pogodbo z dne 2.9.1969 podarila hčerki L.P., da je po L.P. premoženje na podlagi sklepa o dedovanju z dne 23.5.1988 opr.št. D 238/88 dedovala hči F.K. in da obstoji po pokojnem I.P., pokojnega F.iz Š. št. 111 še dodatno nepremično premoženje, vpisano v vložek št. 8 k.o. V. do 1/16-tine in vložek št. 223 k.o. V.. Na podlagi navedenih ugotovitev je sklenilo, da navedeno dodatno nepremično premoženje dedujeta F.K. do 3/4-tin in A.K. do 1/4-tine.

Zoper sklep se pritožuje E.M., očitno dedinja (glede na spisovne podatke ter vročen dodatni sklep o dedovanju), s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje v ponovno obravnavo prvostopenjskemu sodišču, podrejeno pa ga spremeni tako, da enakovredno obravnava vse zakonite dediče. V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep glede dodatnega nepremičnega premoženja pokojnega I.P., nima podlage in ni omenjen v nobeni zapustnikovi želji, komu ga zapušča. Njegovi zakoniti dediči so njegova vdova T.P., sinova F. in J.P. ter hčerki A. in L.. Pri dedovanju po pokojnem I. niso bili udeleženi kot nujni dediči po očetu A.P. in J.P.P., dediči po zakonu. Na podlagi teh dejstev meni, da morajo biti pri dodatni ugotovitvi tega lastništva upoštevani vsi njegovi dediči oziroma njihovi nasledniki po Zakonu o dedovanju (ZD), ne pa samo F. in A.K., pri čemer slednji sploh ni v sorodstvenem razmerju.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče, ki na podlagi 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 163. čl. ZD preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na v 2. odst. 350. čl. ZPP naštete bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in pravilno uporabo materialnega prava, ugotavlja, da je protispisna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta po pokojnem I.P. njegovo nepremično premoženje dedovala vdova T.P. in sin F.P., vsak do polovice, saj iz prisojila Kraljevega sodišča prve stopnje v Gorici z dne 28.11.1927 izhaja, da je zapuščino po pokojnem I.P. dedovala vdova T.P. s fidejkomisarično substitucijo (določitev dediča dediču) v korist F.P.. Glede fidejkomisarične substitucije, ki je Zakon o dedovanju ne dopušča (3. odst. 79. čl. ZD), pa ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna. Protispisna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pokojna T.P. z darilno pogodbo 2.9.1969 svojo polovico nepremičnin podarila hčerki L.P., kajti iz navedene darilne pogodbe v spisu je jasno razvidno, da je T.P. hčerki L.P. podarila zgolj nepremičnine, vpisane v vložek št. 425 in 548 k.o. Š., ne pa morebiti vseh svojih (navedenih in nenavedenih) nepremičnin, še posebej ne obravnavanih. Posledično je seveda tudi napačen sklep, da dodatno nepremično premoženje pokojnega I.P. dedujeta F.in A.K.. Na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD je zato pritožbeno sodišče moralo ugoditi pritožbi (dedinje) E.M., izpodbijani dodatni sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo izdati nov dodatni sklep o dedovanju, upoštevajoč pri tem, da je zapuščino po pokojnem I.P. dedovala zgolj vdova T.P. (ne pa tudi sin F.P.), pri čemer je neupoštevna določba o fidejkomisarični substituciji ter da T.P. z navedenimi nepremičninami ni razpolagala z navedeno darilno pogodbo. Za pravilno odločitev bo zato potrebno ugotoviti dediče pok. T.P. ter nato o zadevi ponovno odločiti.