Jedro

Iz vloženega predloga ne izhaja, da je upnik dogovor o krajevni pristojnosti uveljavljal. V pritožbi izraženo stališče, da bi moralo upnikovo napačno ravnanje, da je predlog za izvršbo vložil pri nepristojnem Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevati kot upnikovo uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti, je docela nesprejemljivo.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 30.8.2007 razveljavi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je 2. točki izreka ter da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kopru.

Zoper ta sklep, in sicer zgolj v delu, v katerem je bilo odločeno, da bo v pravdi odločalo Okrožno sodišče v Kopru, se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal njegovo spremembo tako, da se kot za odločanje o zahtevku in stroških pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Novem mestu V pritožbi navaja, da je zaradi prorogacije pristojnosti že predlog za izvršbo vložil pri Okrajnem sodišču v Novem mestu, to pa zato, ker sta se stranki postopka dne 16.7.2002 s pogodbo dogovorili, da je za sodno rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu izvajalca, torej upnika, ki ima sedež v N. Že s tem, da je upnik predlog za izvršbo vložil pri Okrajnem sodišču v Novem mestu in predlogu priložil listino s sporazumom o krajevni pristojnosti, je de facto predlagal, da naj postopek teče pred stvarno pristojnim sodiščem v Novem mestu. V pravdnem postopku sicer velja pravilo, da lahko ugovarja da sodišče ni krajevno pristojno le tožena stranka vendar, v situaciji ko se izvršilni postopek nadaljuje kot pravdni, je treba tožeči stranki dopustiti, da vpliva na izbiro sodišča, kateremu bo izvršilno sodišče zadevo poslalo kot krajevno pristojnemu sodišču. Upnik pa je krajevno pristojno sodišče izbral že s tem, ko je predlog za izvršbo vložil pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, na območju katerega je tudi sodišče, ki bi bilo za reševanje spora krajevno pristojno. Sodišče je s svojim ravnanjem bistveno kršilo določbo 2. odst. 62. čl. ZIZ.

V odgovoru na pritožbo pa dolžnik predlaga, da se ta zavrne, upniku pa naloži stroške odgovora.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Po določbah 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče v primeru, kadar zaradi dolžnikovega ugovora razveljavi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zadevo odstopi pristojnemu pravdnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, le če ga je upnik uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo, oz. če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi upnik predlogu za izvršbo sicer poleg verodostojnih listin priložil tudi pogodbo o sodelovanju pri izvajanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja na področju dopolnilnih zavarovanj št., v kateri sta pravdni stranki, konkretno v 8. čl. tudi dogovorili, da je za sodno rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu izvajalca. To sicer res pomeni, da sta s sporazumom stranki dogovorili krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, dejstvo pa je, da iz vloženega predloga ne izhaja, da je upnik ta dogovor o krajevni pristojnosti tudi uveljavljal. V samem predlogu se namreč upnik na sporazum strank o krajevni pristojnosti sploh ne sklicuje in ga niti ne omenja. V pritožbi izraženo stališče, da pa bi moralo upnikovo napačno ravnanje, da je predlog za izvršbo vložil pri nepristojnem Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevati kot upnikovo uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti, pa je docela nesprejemljivo. Zato in ker sodišče po uradni dolžnosti morebitnega sporazuma strank o dogovoru glede krajevne pristojnosti ne more upoštevati, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2 .tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).