Jedro

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep je tudi po presoji sodišča nerazumna, saj bi sodišče morebitno pritožbo zoper takšen sklep glede na ustaljeno sodno prakso zavrnilo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Ps 801/2015 z dne 29. 7. 2015. Svojo odločitev utemeljuje z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi, če je zadeva v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz sklepa opr. št. VI Ps 801/2015 izhaja, da je sodišče v tej zadevi tožbo prosilca zavrglo iz razloga, ker je prosilec vložil tožbo zoper odločbo prvostopnega upravnega organa oziroma jo je vložil v času, ko odločba drugostopnega upravnega organa še ni bila izdana, prosilec pa tudi ni dokazal, da bi šlo za morebitni molk organa v skladu z drugim odstavkom 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDSS-1 se lahko tožba pred sodiščem vloži kadar je upravičena oseba prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi izdane dokončne odločbe. Organ za brezplačno pravno pomoč glede na navedeno ugotavlja, da prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper tak sklep ni razumna, saj bi sodišče morebitno pritožbo zoper takšen sklep glede na ustaljeno sodno prakso brez dvoma zavrnilo. Ker torej pritožba zoper sklep o zavrženju opr. št. VI Ps 801/2015 z dne 29. 7. 2015 nima verjetnega izgleda za uspeh, je sodišče prošnjo prosilca v skladu z 24. členom in drugim odstavkom 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo v zadevi sprejela napačno odločitev in da je ugotovila napačno dejansko stanje ter napačno uporabila materialno pravo. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter pošlje v ponovno presojo, saj je dodelitev brezplačne pravne pomoči smiselna in zagotavlja uspeh v pravdi ter bi odpravila nastanek materialne in nematerialne škode.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj je zadeva očitno nerazumna je določeno v tretjem odstavku navedenega člena ZBPP. Po navedeni določbi se šteje, da je zadeva očitno nerazumna med drugim tudi, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

V obravnavani zadevi je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Ps 801/2015 z dne 29. 7. 2015. Kot izhaja iz ugotovitev v postopku oziroma iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s citiranim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke iz razloga, ker je bila vložena zoper odločbo organa prve stopnje z dne 22. 4. 2015. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDSS-1 je tožbo pred sodiščem dopustno vložiti le v primeru, kadar je upravičena oseba prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi izdane dokončne odločbe. Zato je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper zgoraj citirani sklep tudi po presoji sodišča nerazumna, saj bi sodišče morebitno pritožbo zoper takšen sklep, glede na ustaljeno sodno prakso, zavrnilo. Tožeča stranka pa v tožbi tudi ne ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da je zoper odločbo organa prve stopnje vložila (tudi) pritožbo. To pa po presoji sodišča pomeni, da ji bo zagotovljeno sodno varstvo zoper dokončno odločbo, ko bo le-ta izdana.

Zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila v nasprotju z materialnim predpisom oziroma na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ne more biti uspešna in jih je sodišče kot neutemeljene zavrnilo.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).