Jedro

Prepozna revizija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je z zatrjevanjem, da je živela s tožencem v zunajzakonski skupnosti, vložila proti njemu tožbo na ugotovitev skupnega premoženja in na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je njeni tožbi delno ugodilo z ugotovitvijo, da solastninski delež na skupnih nepremičninah pravdnih strank za tožnico znaša 1/7, na premičninah pa 2/5 od celote. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženčevi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je delež tožnice na nepremičnem premoženju opredelilo z 1/8, na premičnem premoženju pa z 7/20. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženec je vložil revizijo, v kateri je uveljavil revizijske razloge iz določbe 370. člena ZPP in predlagal spremembo odločitve v skladu s svojimi stališči. Vztrajal je pri tem, da s tožnico ni živel v zunajzakonski skupnosti. To revizijo je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo, sodišče druge stopnje pa je pritožbo proti tej odločitvi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije potrdilo.

Toženec tudi proti tej odločitvi vlaga revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga razveljavitev odločitev sodišč druge in prve stopnje ter obravnavo vložene revizije.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 384. člena ZPP je mogoče revizijo vložiti tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Za to gre v obravnavanem primeru. Vendar pa revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje ravnali v skladu z določbo 377. člena ZPP, ko sta ugotovili, da je toženec revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje z dne 10.9.2003 v nasprotju z določbo 1. odstavka 367. člena ZPP vložil prepozno (odločitev sodišča prve stopnje) in tudi v nasprotju z določbo 2. odstavka 367. člena ZPP, saj vrednost spornega predmeta, v tožbi ocenjena z zneskom 150.000 SIT, ne presega zneska 1,000.000 SIT (sodišče druge stopnje). Ne glede na obširne revizijske navedbe ni mogoče mimo dejstva, da je toženec vložil revizijo šele 22.2.2004, torej po preteku tridesetdnevnega roka od njenega prejema (sodba sodišča druge stopnje je bila namreč dostavljena njegovemu pooblaščencu dne 25.11.2003). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je prepozno vloženo revizijo zavrglo s sklepom (1. odstavek 374. člena ZPP). Pravilno pa je ravnalo tudi sodišče druge stopnje, ko je poleg navedenega dejstva ugotovilo tudi to, da vložena revizija ni dovoljena zaradi ocenitve vrednosti spornega predmeta z zneskom 150.000 SIT.

Revizijsko izpodbijana odločitev je torej pravilna in zakonita, zaradi česar je bilo treba na podlagi določbe 378. člena v zvezi z določbo 384. člena ZPP revizijo zavrniti.