Jedro

Predlog za dopustitev revizije je bil zavrnjen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja tožničina pravica do omejitve dedovanja po pokojnem A. A. v višini 42.923,80 EUR in odločilo, da je prvi toženec dolžan plačati tožnici njene pravdne stroške v višini 1.910,02 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da obstaja tožničina pravica do omejitve dedovanja po pokojnem A. A. v višini 41.360,99 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo ter odločilo, da je prvi toženec dolžan plačati tožnici njene pravdne stroške v višini 1.910,02 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je pritožbo prvega toženca zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil prvi toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, katero sodišče in v kakšnem postopku odloča o pravici do omejitve dedovanja in v zvezi s tem uveljavlja odstop od ustaljene sodne prakse. Navaja, da je pravica do omejitve dedovanja predmet samostojnega odločanja v zapuščinskem postopku in ne v pravdnem postopku. Sodišči sta nepravilno uporabili 128. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), razlogi v sodbah so protispisni. Tožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala denarno terjatev in ni nikoli izrecno uveljavljala pravice do omejitve dedovanja. Prvi toženec je tožničinem zahtevku po višini izrecno nasprotoval, tožnica pa ni podala konkretnih navedb glede vsake posamične denarne terjatve in potrebnih dokaznih predlogov, njen zahtevek je nesklepčen. Uveljavlja kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je stvarno nepristojno za sojenje, tožnica pa nima pravnega interesa za vložitev tožbe. Sodišče je protispisno obravnavalo tožničino priglašeno terjatev kot njeno zahtevo za omejitev pravice do dedovanja. Tožnik je tudi podal izjavo v smislu tretjega odstavka 128. člena ZD. Ker ni še ugotovljen predmet dedovanja, tožnica dejansko še ni podala popolnega zahtevka za omejitev dedovanja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v predlogu prvega toženca, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).