Jedro

Ker stanovanjsko zavarovanje obsega le notranjost stanovanja, kljub temu, da je tožeča stranka posebej zavarovala plesk in slikarijo, tapete ter razne zidne, podne in stropne obloge v stanovanju (1. točka drugega odstavka 17. člena STA-91), ni zavarovala fasade hiše. Zunanjost hiše, njene zidove in streho je mogoče zavarovati s požarnim zavarovanjem, ki krije različne rizike. Toda zavarovanje pred uničenjem ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga ter izliva žareče mase je treba posebej zavarovati (drugi odstavek 1. člena P-89 in 1. točka drugega odstavka 18. člena P-89), tega pa tožeča stranka ni storila in ni plačala posebne premije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo 939.628 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 8.3.1995 dalje. Tako je razsodilo zato, ker je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine na podlagi zavarovalnih pogodb za predmet oziroma riziko, ki ni bil zavarovan. Po pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča je tožeča stranka dne 10.6.1999 (torej pravočasno) vložila revizijo. V njej laično in nekonsistentno navaja veliko stvari, od katerih bo sodišče povzelo le tiste, ki so pomembne za presojo pravilne uporabe procesnega in materialnega prava. Zato ne bo povzemalo žalitev sodišča in drugih oseb, pa tudi opisanih dogodkov, ki se nanašajo na toženo stranko in njene organe, odvetnike, Ministrstvo za pravosodje in tožilstvo ne bo komentiralo. V zvezi s številkami členov iz posameznih pravnih aktov sodišče pojasnjuje, da niso nedvoumno navedeni, zato jih je interpretiralo v skladu s svojim znanjem in vestjo. Med očitki, ki bi lahko bili bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožeča stranka navaja: - da je bil kršen 14. člen "človekovih pravic", torej verjetno Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-I) ali Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33 /94 - Mednarodne pogodbe, št. 7); - da je bil kršen 213. člen ZPP, verjetno Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99), ki določa, da dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. Zakon o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur.l. SFRJ, št. 4. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje, je vseboval analogno določilo v 220. členu; - da sodišče ni raziskalo dejstva, da je bila tožeča stranka prikrajšana pri plačilu zavarovalnine za škodo v kopalnici; - da je sodišče ni poučilo o pravici do pritožbe; - da ni bila vabljena na sodišče druge stopnje; - da predolgo tečejo postopki pred sodiščem.

Navaja še, da zahteva neke listine iz spisa, za kar je pristojno sodišče prve stopnje; in zahteva, da jo sodišče takoj pokliče na razgovor, kajti če bo takoj prejela vabilo, svoje vloge ne bo poslala "v Mastrigt na Mednarodno arbitražno komisijo". Kot revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je mogoče šteti navedbe tožeče stranke, češ da v splošnih pogojih za stanovanjsko zavarovanje STA-91 piše, da spada v zavarovanje: "Stanovanje oz. stanovanjska hiša, v kateri ima zavarovanec stalno bivališče". Ker ni nikjer izvzeta fasada in obloga, ki se nahaja na terasi, trdi, da je bila zajeta v zavarovanju. Poleg tega je bilo sklenjeno tudi požarno zavarovanje.

Vloge, ki jo je tožeča stranka naslovila na predsednika Okrožnega sodišča in je prispela na sodišče 6.7.1999 sodišče ni upoštevalo, ker je vložena po izteku 30 dnevnega roka, ki je predpisan v prvem odstavku 382. člena ZPP 1977. Po 390. členu ZPP 1977 je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V zvezi z uporabo določil procesnega prava je treba pojasniti, da je revizijsko sodišče odločalo po pravilih ZPP 1977, ker je treba po prvem odstavku 498. člena ZPP, ki je medtem začel veljati, nadaljevati postopek po dotedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo novega procesnega zakona na prvi stopnji izdana sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka, ki uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, se sklicuje na načelo enakosti pred zakonom, čeprav je v postopku ves čas terjala prednostno obravnavanje njene zadeve. Ne glede na to je sodišče izvedlo postopek tako, kot v drugih primerih in je uporabilo materialno pravo, ki ga je treba upoštevati v sporih iz zavarovalnih pogodb. V dokaznem postopku je najprej ugotovilo vsa dejstva, ki sta jih priznavali obe pravdni stranki in jih po 221. členu ZPP 1977 ni treba dokazovati, nato pa je ugotovilo tudi vsa sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo. Pri tem je v skladu z 2. in 186. členom ZPP 1977 izhajalo iz tako imenovane dejanske podlage tožbe, predlaganih dokazov in iz tožbenega zahtevka, zato se je pravilno omejilo na zahtevek tožeče stranke za plačilo škode, ki je nastala na fasadi hiše (in ne tudi v njeni notranjosti npr. v kopalnici, za katero v tožbi priznava, da ji je tožena stranka povrnila škodo).

Očitek, da sodišče tožeče stranke ni poučilo o pravici do pritožbe, se očitno nanaša na sodišče druge stopnje (prva sodba ima pravni pouk). V zvezi s tem je treba pojasniti, da 24. člen URS zagotavlja pravico do pravnega sredstva proti odločbam sodišč, toda tega je tožeča stranka že izčrpala s pritožbo proti prvi sodbi. Nato se redni postopek konča in sodba sodišča druge stopnje postane pravnomočna. Pritožba ni več mogoča, zato tudi pouk o pritožbi ni mogoč. Vlaganje različnih izrednih pravnih sredstev pa ne more in ne sme podaljševati postopka v nedogled. Glede trajanja rednega postopka je treba pojasniti, da je to odvisno tudi od načina, kako pravdni stranki uveljavljata svoje pravice. Zlasti tožeča stranka mora čimprej navesti vse, kar je potrebno za odločitev sodišča, in ne sme povzročati prelaganja narokov glavne obravnave, kar je storila na naroku z dne 8.5.1998. Tudi očitek, češ da je sodišče druge stopnje bistveno kršilo postopek, ker je ni povabilo, ni utemeljen, saj sodišče druge stopnje odloča o pritožbi praviloma brez obravnave (362. člen ZPP 1977). To velja toliko bolj za revizijsko sodišče, ki po 391. členu ZPP 1977 odloča brez obravnave. Revizija je namreč izredno pravno sredstvo, ki je namenjeno predvsem enotni uporabi procesnega in materialnega prava, zaradi česar revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (385.člen ZPP 1977). Zato zahteva tožeče stranke, da jo mora Vrhovno sodišče Republike Slovenije poklicati na razgovor, ni utemeljena, zlasti pa ni primeren dodatek, da v primeru, če bo takoj povabljena, ne bo razpošiljala svojih pisanj na druge naslove. Taka "grožnja" ne more biti resna, je pa žaljiva in nedopustna.

Ko je vrhovno sodišče presojalo, če sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, jima je pritrdilo. Zavarovalnice sklepajo različne pogodbe, s katerimi se zavezujejo, da bodo v primeru, da se bo zgodil dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, zavarovancu ali komu tretjemu izplačale odškodnino oziroma dogovorjeno zavarovalno vsoto ali kaj drugega (897. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89). V spornem primeru pravdni stranki soglašata, da sta sklenili premoženjsko zavarovanje. Tožeča stranka je pri toženi stranki zavarovala stanovanje oz. stanovanjsko hišo po splošnih pogojih STA-91 in stanovanjsko hišo po splošnih pogojih za požarno zavarovanje P-89. Ker stanovanjsko zavarovanje obsega le notranjost stanovanja, kljub temu, da je tožeča stranka posebej zavarovala plesk in slikarijo, tapete ter razne zidne, podne in stropne obloge v stanovanju (1. točka drugega odstavka 17. člena STA-91), ni zavarovala fasade hiše. Zunanjost hiše, njene zidove in streho je mogoče zavarovati s požarnim zavarovanjem, ki krije različne rizike. Toda zavarovanje pred uničenjem ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga ter izliva žareče mase je treba posebej zavarovati (drugi odstavek 1. člena P-89 in 1. točka drugega odstavka 18. člena P-89), tega pa tožeča stranka ni storila in ni plačala posebne premije. Zato fasade hiše ni zavarovala pred izlivom vode in ni upravičena do zavarovalnine. Tolmačenje tožeče stranke, češ da v splošnih pogojih STA-91 ni izvzeta fasada hiše, je zmotno, saj ob določilu, da so predmet zavarovanja stanovanjski predmeti in stvari, ki se uporabljajo v stanovanjih in hišah, ni mogoče izvzemati vseh stvari, ki ne spadajo vanje.

Tako se izkaže, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP 1977).