Jedro

Sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa obtoženčevo ponovitveno nevarnost ni utemeljevalo le na specialnem povratništvu, pač pa tudi na drugih subjektivnih okoliščinah kot so neurejeno okolje in razmere, v katerih živi, izrazito negativne vedenjske lastnosti ter velika mera trdne odločenosti, predrznosti, brezobzirnosti in vztrajnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom z dne 19. 10. 2020, opr. št. II Ks 20872/2020, je zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), dva meseca po zadnjem preizkušanju pripora znova ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor zoper obtoženca. Slednji se nahaja v priporu od 2. 5. 2020 od 5.19 ure dalje iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Obtoženčev zagovornik se je zoper prvostopenjski sklep pravočasno pritožil iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik v aktualni pritožbi izpostavlja, da sicer drži, da je zoper obtoženca vložena pravnomočna obtožnica ter da je bil prijet pri storitvi kaznivega dejanja. Drži tudi, da je bil obsojen pred Okrožnim sodiščem v Krškem, vendar sodišče prve stopnje pri argumentiranju obtoženčeve ponovitvene nevarnosti uporablja terminologijo, ki je v Kazenskem zakoniku in Zakonu o kazenskem postopku ni najti. Po mnenju zagovornika ta dva zakona nimata določb o specialnih povratnikih, kljub temu pa sodišče prve stopnje operira s tem pojmom oziroma izrazom. Takšna terminologija je zmotna in napačna.

5. Ob pritožbeno neizpodbijanem zaključku sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana kazniva dejanja, pritožniku ni moč pritrditi, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obtožencu ni podan, ker Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) ne pozna instituta specialnega povratništva. Zagovornik je spregledal določbe 49. člena KZ-1, ki vsebujejo splošna pravila za odmero kazni. Po tretjem odstavku tega člena pri odmeri kazni storilcu, ki je storil kaznivo dejanje, potem ko je že bil pravnomočno obsojen ali pa je kazen prestal oziroma je zastarala ali pa mu je bila odpuščena (povratek), sodišče upošteva zlasti, ali je bilo prejšnje dejanje iste vrste kot novo, ali sta bili obe dejanji storjeni iz enakih nagibov, in koliko časa je poteklo od prejšnje obsodbe oziroma od prestane, odpuščene ali zastarane kazni. Povzeto zakonsko besedilo torej govori o povratništvu, kazenskopravna teorija in praksa pa povratništvo še podrobneje definirata kot npr. enkratno, dvakratno, večkratno (glede na to kolikokrat je bil storilec v preteklosti že pravnomočno obsojen), ali pa splošno in specialno. Slednje se nanaša na ponovno sojenje istega storilca zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Povratništvo se dalje lahko označuje tudi kot kvalificirano, ko se nanaša na izrečeno kazen enake vrste oziroma višine. Na tak način vrste povratka razčlenuje celo eden izmed temeljnih učbenikov kazenskega prava (Kazensko pravo, Splošni del, avtorjev prof. dr. Ljuba Bavcona in prof. dr. Alenke Šelih, Ljubljana 1978, stran 277). Povratništvo je torej ena izmed najpomembnejših okoliščin pri presoji pripornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, na podlagi katere lahko sodišče oceni obtoženčeve osebne lastnosti in ugotavlja korelacijo med njegovim prejšnjim življenjem ter nevarnostjo ponavljanja kaznivih dejanj. Sicer pa sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa obtoženčevo ponovitveno nevarnost ni utemeljevalo le na specialnem povratništvu, pač pa tudi na drugih subjektivnih okoliščinah kot so neurejeno okolje in razmere, v katerih živi, izrazito negativne vedenjske lastnosti ter velika mera trdne odločenosti, predrznosti, brezobzirnosti in vztrajnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj.

6. Neogibnost in sorazmernost pripora je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo pod točko 6 pritožbeno izpodbijanega sklepa, pri čemer je ustrezno upoštevalo težo in število očitanih storitev, kot tudi obtoženčevo izrazito ponovitveno nevarnost pri izvrševanju kaznivih dejanj in s tem povezano ogroženost ljudi in njihovega premoženja. Obenem je utemeljilo, zakaj pri obtožencu ne pride v poštev nadomestitev pripora z milejšim prisilnim ukrepom. Pripor je sorazmeren tudi z vidika njegovega trajanja in aktivnosti prvega sodišča, saj je glavna obravnava razpisana za 11. 11. 2020. 7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.